Ko aplikacija poišče človeka iz sosednje ulice

Slovenska platforma Pomagi.si želi digitalizirati nekaj, kar še vedno večinoma rešujemo s telefonskimi klici, lokalnimi skupinami in vprašanjem: »Poznaš koga, ki bi mi lahko pomagal?«

Ko potrebujemo nekoga za sestavo omare, pomoč na vrtu, selitev kavča, čiščenje stanovanja ali nekaj ur pomoči starejšemu človeku, tehnologija pogosto odpove na presenetljivo banalnem mestu.

Na spletu imamo skoraj vse. V nekaj sekundah lahko naročimo kosilo, rezerviramo hotel na drugem koncu sveta ali prikličemo prevoz. Ko pa potrebujemo človeka, ki bi jutri popoldne prišel pomagati prestaviti omaro nekaj ulic stran, se pogosto vrnemo k telefonu, lokalnim skupinam in znancem.

Slovenska platforma Pomagi.si poskuša prav ta problem spremeniti v digitalni proces.

Ideja je preprosta: uporabnik opiše, kaj potrebuje, kje in približno kdaj. Sistem nato med prijavljenimi pomočniki išče ljudi, za katere je opravilo relevantno. Ti se lahko odzovejo, uporabnik pa se z njimi dogovori prek platforme.

Toda za preprostim uporabniškim vmesnikom se skriva nekoliko zanimivejši tehnološki problem.

Kako računalniku razložiti, kdo je pravi človek?

Pri klasični spletni trgovini je iskanje razmeroma enostavno. Če iščemo televizor, lahko izdelke filtriramo po ceni, velikosti zaslona in proizvajalcu.

Pri ljudeh je težje.

Nekdo je pripravljen kositi travo, vendar le v okolici svojega doma. Drug zna sestavljati pohištvo, a ima čas samo ob koncih tedna. Tretji bi z veseljem pomagal pri selitvi, vendar ne želi opravljati drugih fizičnih del.

Pomembni zato postanejo lokacija, vrsta opravila, čas, razpoložljivost in pretekle izkušnje uporabnika.

Pomagi.si skuša iz teh signalov ugotoviti, komu je posamezno opravilo sploh smiselno pokazati.

To je pomembno tudi zaradi obvestil. Če bi vsakemu uporabniku poslali obvestilo za vsako novo opravilo v njegovi okolici, bi aplikacija zelo hitro končala med utišanimi aplikacijami. Zato platforma relevantna opravila združuje in poskuša uporabnika opozoriti takrat, ko obstaja realna možnost, da ga ponudba zanima.

Najtežji del niso algoritmi, ampak ljudje

Pri razvoju takšne platforme se hitro pokaže zanimiv paradoks sodobne programske opreme.

Tehnologija lahko precej dobro izračuna razdaljo, razvršča opravila in avtomatizira komunikacijo. Veliko težje pa je predvideti, kaj bo naredil človek.

Uporabnika lahko aplikacija denimo poveže s primernim pomočnikom in odpre pogovor. Čez minuto eden pritisne gumb Pokliči in ves nadaljnji dogovor se zgodi po telefonu.

Za uporabnika je bila platforma uspešna. Za podatkovno zbirko pa se morda ni zgodilo nič.

Opravilo ostane odprto, dogovor ni potrjen in sistem ne ve, ali je pomočnik delo dejansko dobil.

Prav takšne podrobnosti postajajo eden pomembnejših delov razvoja Pomagi.si. Platforma zato spremlja posamezne faze poti od prvega pogovora do stika, dogovora, zaključenega opravila in ocene uporabnika.

Po močnem kontaktnem signalu lahko uporabnika kasneje preprosto vpraša: »Kako je šlo?« Odgovori »Dogovorila sva se«, »Še se dogovarjava« in »Ne bova sodelovala« so za izboljševanje sistema pogosto vrednejši od še enega zapletenega algoritma.

Od spletne strani do aplikacije

Pomagi.si je nastal kot spletna storitev, danes pa je na voljo tudi kot mobilna aplikacija za iOS in Android.

Tudi tu je razvoj zanimiv predvsem zaradi pristopa. Namesto razvoja dveh povsem ločenih izdelkov spletni del ostaja jedro sistema, mobilna aplikacija pa mu dodaja funkcije telefona, kot so sistemska obvestila in globoke povezave neposredno do posameznega opravila.

Takšen pristop omogoča, da se velik del izdelka razvija enkrat in uporablja na različnih napravah.

Gre za smer, ki postaja zanimiva tudi zaradi sodobnih razvojnih orodij. Umetna inteligenca je močno znižala prag za izdelavo in predvsem hitro spreminjanje programske opreme. Vendar delujoč zaslon še ni isto kot dober produkt: večji izziv ostaja razumeti vedenje uporabnikov, robne primere, zasebnost in zanesljivost sistema.

Lokalni problem, ki ga globalne platforme težko rešijo

Pomagi.si pravzaprav ne tekmuje samo z drugimi aplikacijami.

Njegov največji tekmec je nekaj precej starejšega: »A poznaš koga?«

Velik del manjših storitev se še vedno začne z vprašanjem prijatelju, objavo v lokalni skupini ali telefonskim klicem znancu.

To ima svoje prednosti. Priporočilo znanca prinaša zaupanje, ki ga je na internetu težko ustvariti.

Digitalna platforma pa lahko doda nekaj drugega: večji izbor ljudi, strukturiran pogovor, zgodovino opravljenih del in ocene uporabnikov.

Če ji uspe ohraniti občutek lokalnosti, lahko tehnologija dejansko digitalizira nekaj, kar je doslej dobro delovalo predvsem zato, ker živimo dovolj blizu drug drugega.

In morda je prav to zanimivejša prihodnost lokalnih aplikacij.

Ne še ena storitev, ki nam pomaga nekaj naročiti z drugega konca sveta, ampak tehnologija, ki nam pomaga najti pravega človeka nekaj ulic stran.