Intel Itanium -- plan B
Intelov-64 bitni procesor Itanium je na voljo že od lanskega maja, pa vendar je bilo po podatkih IDC v tretjem četrtletju 2001 prodanih le 500 strežnikov s tem procesorjem. Predvsem potreba po programski opremi, ki je posebej pisana za novo arhitekturo IA-64, pomeni za nov Intelov procesor veliko coklo. Itanium sicer vsebuje tudi podporo za izvajanje starih, 32-bitnih programov, vendar poznavalci pravijo, da to počne zelo počasi. Tudi izvajanje 64-bitnih programov (na 64-bitnih operacijskih sistemih) je pod pričakovanji. Po drugi strani je 64-bitni procesor v strežnikih že skoraj nujnost, saj naslovni prostor 4 GB, kolikor največ zmorejo naslavljati 32-bitni procesorji, pri delu s podatki (baze podatkov, podatkovno rudarjenje,...) velika omejitev.
Intel veliko stavi na novo različico procesorja, ki se bo imenoval McKinley, bo binarno združljiv z Itaniumom, ob dodatni optimizaciji programov (ponovnem prevodu) pa bistveno hitrejši. Med drugim bo procesor, ki bo na tržišče prišel sredi leta 2002, na eni sami silicijevi rezini (Itanium ima tretjenivojski predpomnilnik na ločeni rezini), sestavljalo pa ga bo kar 220 milijonov tranzistorjev.
Vseeno pa se pojavljajo govorice, ki namigujejo, da ima Intel v rokavu tudi rezervno različico (>>plan B<<), v primeru da tudi McKinley ne bo dosegel prodajnih pričakovanj. Najpogosteje se omenja procesor razreda Pentium (morda kar naslednik trenutnega Pentiuma 4 Nothwood, ki nastaja pod delovnim imenom Prescott), ki bi poleg 32-bitne arhitekture premogel tudi podporo za 64-bitno delovanje. Pristop naj bi bil podoben kot pri prihajajočem 64-bitnem procesorju AMD Hammer.
Strokovnjaki sicer dvomijo, da bi Intel zmogel tako hitro narediti tak procesor, saj ga tudi AMD že razvija več kot eno leto (pravkar pa so prikazali prve delujoče primerke). Poleg tega je vprašanje ali bi si Intel upal kar tako odrezati projekt Itanium, v katerega so vložili ogromno denarja, časa in energije. Intelovi predstavniki so namigovanja o novem 32/64 bitnem Pentiumu javno zavrnili. Omenili so le, da načeloma vedno obdelujejo >>več planov B<<, da pa o konkretnem primeru ne vedo nič.
Uspešni prehodi na popolnoma novo arhitekturo procesorjev so sicer zelo redki (eden uspešnejših je Motorolin PowerPC). Tudi Intel je nekoč že razmišljal o zamenjavi osnovne arhitekture. Naslednik procesorja 80286 je v popolnoma novi zasnovi nastajal v projektu z imenom Sierra, vendar se je Intel na koncu raje odločil za evolucijsko nadgradnjo v smeri procesorja 80386. Vodja projekta 80386 je bil Pat Gelsinger, sedanji glavni tehnični direktor podjetja Intel.
