Evropsko poročilo o stanju digitalne javne uprave in interoperabilnosti v letu 2024

Najnovejše evropsko poročilo o stanju digitalne javne uprave prinaša vpogled v napredek držav članic Evropske unije na področju digitalizacije javne uprave, interoperabilnosti in vključevanja naprednih tehnologij v upravne postopke.

Poročilo vključuje ključne trende, dobre prakse in področja za izboljšave, zbrana na podlagi podatkov iz 39 evropskih držav, ter analizira ukrepe, sprejete na ravni EU. V Sloveniji so bili doseženi pomembni koraki na področju digitalne javne uprave, kar je posledica niza ukrepov, vključno z nacionalnimi strategijami in usklajevanjem z evropskimi direktivami, kot so Interoperabilnostni okvir EU in cilji digitalnega desetletja.

Slovenija je aktivno vključena v digitalno transformacijo javnih storitev, kar potrjuje tudi poročilo, kjer je država dosegla vidne napredke na več področjih. Nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje, sprejet novembra 2023, določa smernice za dosego digitalnih ciljev do leta 2030, vključno z izboljšanjem digitalne infrastrukture, kompetenc in preobrazbo javnih storitev. Slovenija je tudi v ospredju na področju interoperabilnosti podatkov, saj je sprejela vrsto ukrepov za olajšanje izmenjave podatkov med različnimi javnimi institucijami, s čimer zagotavlja bolj učinkovite in uporabniku prijazne storitve. V okviru interoperabilnosti je Slovenija vzpostavila več baz podatkov, ki omogočajo varno in enostavno izmenjavo podatkov med različnimi institucijami.

Poročilo poudarja, da je Slovenija v zadnjih letih močno napredovala na področju digitalne preobrazbe zdravstva (eZdravje), kjer so bili uvedeni digitalni sistemi za izboljšanje administrativne učinkovitosti in interoperabilnosti ter podprta čezmejna zdravstvena oskrba. Poleg tega se v Sloveniji vse bolj uporabljajo napredne tehnologije, kot sta umetna inteligenca in mobilne aplikacije, kar prispeva k izboljšanju kakovosti zdravstvene oskrbe in večji angažiranosti pacientov.

Eden ključnih izzivov v Sloveniji ostajajo digitalne kompetence, kjer se vlada osredotoča na izboljšanje digitalnih spretnosti prebivalcev in javnih uslužbencev. V okviru tega je bilo v letih 2023 in 2024 izvedenih več pobud za usposabljanje javnih uslužbencev in širše populacije na področju digitalnih veščin. Slovenija je sprejela tudi več ukrepov za spodbujanje digitalne vključenosti, kar vključuje uvajanje standardov dostopnosti za ranljive skupine.

Poročilo izpostavlja, da je Slovenija na področju kibernetske varnosti dosegla pomemben napredek, saj je vzpostavila nacionalni kibernetski varnostni center in izvedla številne ozaveščevalne kampanje ter usposabljanja za preprečevanje kibernetskih groženj. Varovanje podatkov in zagotavljanje varnosti uporabnikov ostajata prednostni nalogi, saj je digitalna varnost ključna za zaupanje uporabnikov v digitalne storitve.

Vse to je prispevalo, da je Slovenija septembra 2024 postala članica skupine D9+, v katero so vključene najbolj napredne digitalne države. Ta dosežek potrjuje uspešno izvedene digitalne reforme in potrjuje Slovenijo kot vodilno državo na področju digitalizacije. Vključitev v D9+ Sloveniji omogoča še večjo vlogo pri oblikovanju globalnih digitalnih politik in omogoča izmenjavo dobrih praks z drugimi digitalno naprednimi državami. To članstvo bo Sloveniji omogočilo dostop do novih virov in tehnologij, ki bodo še pospešili digitalno preobrazbo.