Evropski podatkovni portal in zrelost odprtih podatkov
Evropski podatkovni portal, ki združuje metapodatke informacij javnega značaja, ti pa so na voljo v javnih podatkovnih zbirkah v evropskih državah na tako imenovanem principu odprtih podatkov, je pravkar praznoval tretjo obletnico obstoja. Portal danes združuje več kot 866.000 podatkovnih zbirk, do katerih mesečno dostopa več kot 30.000 uporabnikov in institucij. Pokriva 35 držav in 13 tematskih področij od gospodarskih dejavnosti do zdravstva in okolja.
Ob obletnici so objavili tudi najnovejše poročilo o zrelosti upravljanja in ravnanja z javnimi podatkovnimi zbirkami na območju EU in v posameznih članicah unije. Poročilo je sponzorirala Evropska komisija, nastalo pa je v sodelovanju z družbo Capgemini Invent.
Analiza temelji na štirih glavnih kategorijah ocenjevanja zrelosti javnih podatkovnih zbirk: politiki uporabe odprtih podatkov v posamezni državi, velikosti in uporabnosti lokalnih portalov, kvaliteti podatkov in učinkih, ki jih podatki imajo na lokalno in širšo skupnost.
Raziskava je pokazala, da se je stanje na področju javno dosegljivih podatkov močno izboljšalo v primerjavi s preteklimi leti in zato lahko že trdimo, da koncept odprtih podatkov prehaja v »zrelo« dobo uporabe. Povprečje zrelosti na nivoju EU dosega 82% glede na želeno ciljno stanje, v marsikateri državi pa so na posameznih področjih že dosegli končne cilje (100% zrelost). Med njimi je tudi Slovenija, ki je na primer na področju politike rabe v javni upravi dosegla indeks 100%.
V drugih kategorijah države EU čaka še nekaj več dela. Povprečna ocena velikosti in uporabnosti portalov je danes pri 63%, kakovost podatkov pa se ustavi pri 62%. Največ dela pa čaka udeležene pri zagotavljanju večjih učinkov pri uporabi javnih podatkov. Povprečna ocena je tu le 50%.
Slovenija se s skupno 4.391 zbirkami razumljivo uvršča med manjše države, ki pa so zato toliko bolj agilne, saj ne rabijo dolgotrajnih usklajevanj in zbiranj podatkov iz številnih regij. V naši državi smo tako dobili najvišje ocene (skupaj z Nizozemsko in Poljsko) pri doseganju zastavljenih ciljev uporabe in objave odprtih podatkov v javni upravi. Prav tako smo na nekaterih področjih zgled za druge.
Med prvimi smo denimo odprte podatke začeli uporabljati v postopku za pridobitev gradbenih dovoljenj. V Sloveniji smo tudi začeli z izdelavo centralnega slovarja podatkovnih zbirk (CNB), ki bo definiral taksonomijo za posamezne kategorije podatkov. To je nujen pogoj za interpretacijo in nadaljnjo avtomatizacijo uporabe odprtih podatkov v informacijsko podrtih procesih. Najbrž smo tudi zaradi tega dobili zelo dobro oceno na področju napredka avtomatizacije uporabe podatkovnih zbirk, kjer smo iz ocene 25%-39% pokritosti v letu 2017 poskočili v razred 71%-90% v letu 2018.
