Evropa zaostruje varnostno politiko
Evropski parlament je sprejel dopolnitev direktive, ki prinaša strožje kazni za spletne kriminalce. V primerjavi s prvotno direktivo iz leta 2005 ta precej bolj natančno naslavlja specifična kriminalna dejanja in zanje odreja specifične strožje kazni.
Za osebe, ki vodijo omrežja za nedovoljen daljinski nadzor računalnikov, tako imenovane Botnete, novi predlog zakonov narekuje vsaj triletno zaporno kazen. Za avtorje ciljanih napadov na kritično infrastrukturo, kot so elektrarne, prometna omrežja in omrežja državnih ustanov, bo po novem zaporna kazen dolga vsaj pet let. Nova direktiva polaga večjo odgovornost tudi državam in podjetjem. V primeru mednarodnih napadov se bodo morale v prihodnje članice EU odzvati na prošnjo za pomoč preiskovalcev v najkasneje osmih urah. Podjetja pa bodo posredno odgovorna za kazniva dejanja hackerjev, ki so jih najela za nedovoljene vpoglede v podatke, denimo konkurentov. Kazen je v tem primeru lahko tudi odvzem pravice pridobivanja javnih sredstev ter celo zaprtje dejavnosti. Pričakuje se, da bo predlog direktive, ki so ga sprejeli poslanci parlamenta, kmalu potrdil tudi Svet. Članice EU bodo nato morale direktivo vgraditi v lokalno zakonodajo najkasneje v dveh letih. Parlament je med tem tudi odprl temeljito preiskavo o ameriških nadzornih programih, ki so jih naši partnerji preko ocena uporabljali tudi za vohunjenje v evropskih državah. Obenem zahtevajo večji nadzor nad tovrstnim ravnanjem ter večjo zaščito tistih, ki razkrivajo nedovoljeno aktivnost na državnih ravneh (žvižgačev). Komisijo, Svet in državne članice celo pozivajo, naj uporabijo vsa sredstva v razpravah z ZDA za uveljavitev evropskih svoboščin, vključno z možnostjo začasnih prekinitev posredovanja podatkov o letalskih potnikih, bančnih podatkov in drugih ukrepov za boj proti terorističnim aktivnostim.
