Bradley Manning obsojen vohunstva

Znani žvižgač Bradley Manning, ki je spletni strani Wikileaks priskrbel afganistanske in iraške dosjeje ter diplomatske depeše, je bil včeraj zvečer obsojen 19 kaznivih dejanj, med njimi tudi vohunstva. Kazni mu sodišče še ni izreklo, grozi pa mu do 136 let zapora.

Manning je služboval v ameriški vojski v Iraku, kjer je imel dostop do številnih tajnih dokumentov. Te je zbral in posredoval Wikileaksu, kar je pozneje zaupal hekerju Adrianu Lamu. Ta je potem kontaktiral FBI, ki je kmalu odkril Manninga. Aretirali so ga 27. maja 2010, marca 2011 pa uradno vložili dokončno obtožnico v 22 točkah. Februarja letos je Manning priznal 10 blažjih kaznivih dejanj, za katere mu grozi do 10 let kazni, v ostalih točkah pa je potekalo sojenje. Vojaška sodnica polkovnica Denise Lind ga je spoznala za krivega v 19 točkah obtožnice, med njimi tudi vohunstva. V najhujši točki, ki ga je bremenila pomoči sovražniku, pa je bil spoznan za nedolžnega. Spoznan pa je bil za krivega v več točkah kršitve zakona o vohunstvu, kraje vladne lastnine, kršitev zakona o računalniški varnosti in še nekaj manjših kaznivih dejanj. Oprostitev pomoči sovražniku mu kaj dosti ne pomaga, saj mu dosmrtna zaporna kazen za ostalo bržkone ne bo ušla.

Proces vendarle še ni končan. Že jutri se začne drugi del, ki bo privedel do izreka kazni. Nastopilo bo več kot dvajset prič tožilstva in obrambe, postopek pa lahko traja več tednov, preden bo sodišče odločili o kazni. Spodnje meje pri vojaških postopkih ni, zgornja pa je v tem primeru 136 let. Nato se lahko Manning še pritoži, tako da letos končnega odgovora gotovo še ne bo.

Odzivi na obsodbo so zelo živahni. Novinarska srenja v glavnem pozdravlja oprostitev pomoči sovražniku, saj je vlada s to obtožbo skušala ustvariti nevaren precedens za raziskovalno novinarstvo. Odzval se je tudi Wikileaks, ki je v izjavi za javnost obsodil odločitev sodišča. Poudarili so, da je Obama v kampanji leta 2008 označeval žvižgače kot pogumne in patriotske sodržavljane, dokument o tem pa je ta teden skrivnostno izginil z interneta. Wikileaks dodaja, da gre za prvega žvižgača, ki je bil obsojen vohunstva, kar tlakuje nevarno pot v prihodnost. Manning je že sedmi posameznik v času Obamove administracije, ki se mora zagovarjati zaradi žvižgaštva. Pod vsemi ostalimi predsedniki skupaj so bili le trije tovrstni primeri.

Poleg Manninga je trenutno v zraku usoda še enega žvižgača - Edwarda Snowdna, ki se skriva v Moskvi, ker je izdal podrobnosti o obsežnem prisluškovalnem programu Prism ameriške vlade. O tem bomo pisali v septembrski številku Monitorja.