Ali lahko hekerji ukradejo prstni odtis z navadne fotografije?

Družbena omrežja je zajel nov val preplaha zaradi trditev, da lahko hekerji s pomočjo umetne inteligence iz fotografij pridobijo prstne odtise in jih zlorabijo.

Teorija, da lahko hekerji iz običajne fotografije, zlasti takšne, na kateri oseba s prsti kaže znak za mir, pridobijo prstne odtise, ni povsem neutemeljena. Strokovnjaki pojasnjujejo, da je to teoretično mogoče, še posebej pri fotografijah zelo visoke ločljivosti, posnetih iz neposredne bližine. Zgodovina beleži nekaj takšnih primerov; leta 2014 je heker trdil, da je kloniral prstni odtis takratne nemške obrambne ministrice Ursule von der Leyen s pomočjo fotografij od blizu s tiskovne konference, istega leta pa je ekipi raziskovalcev uspelo poustvariti prstni odtis s fotografije s pomočjo Photoshopa, tiskalnika in lepila. Ker so biometrični podatki nespremenljivi, bi njihova uspešna odtujitev teoretično lahko ogrozila račune, ki za dostop uporabljajo prstne odtise. Čeprav je ta teorija povzročila precejšnjo zaskrbljenost med uporabniki, strokovnjaki za kibernetsko varnost poudarjajo, da je tveganje za povprečnega človeka izjemno majhno.

Tovrstna praksa ima velike ovire. Tudi če bi napadalec uspel pridobiti naš prstni odtis iz fotografije, bi za kakršno koli zlorabo še vedno potreboval fizični dostop do naprave ali skenerja, ki ga ta odtis zaklepa, na primer do prenosnega računalnika ali bralnika v banki. Zaradi tega so tarče takšnih zapletenih operacij običajno le višji profili, kot so politiki ali osebe z dostopom do strogo varovanih objektov, medtem ko kibernetski kriminalci teh metod trenutno ne uporabljajo množično. Za običajnega uporabnika je verjetnost, da bi postal žrtev takšnega napada, izjemno majhna, zato spreminjanje načina fotografiranja ni potrebno; veliko večja nevarnost še vedno preži v obliki klasičnih prevar z ribarjenjem.