3D pištole in načrti zanje
Pretekli teden je zaslovela Univerza v Teksasu, saj je tamkajšnjemu 25-letnemu študentu uspelo natisniti prvo pištolo brez kovinskih delov. 3D-tiskalniki si že nekaj časa utirajo med široke množice, a jim do končnega razmaha še malo manjka. V vmesnem času pa proizvajalci razvijajo čedalje boljše tiskalnike, ki lahko uporabljajo nove in nove materiale ter omogočajo čedalje natančnejši tisk. Hkrati pa nam poznavalci s celega sveta prikazujejo, kaj je mogoče natisniti – poleg orožja tudi predmete, ki jih z ulivanjem čisto fizično ni mogoče oblikovati. Pri vsaki novi tehnologiji se postavi vprašanje, ali jo lahko izkoristimo za orožje. Pri 3D-tiskalniki je to precej pereča tema, saj bi lahko v principu natisnili orožje brez kovinskih delov, ki bi ga lahko neopaženo prenesli skozi vsak detektor kovin. Po drugi strani pa bi odpadla potreba po tihotapljenju čez državne meje, saj bi preprosto z interneta prenesli načrt in ga natisnili lokalno. Da je to mogoče, so pokazali na Univerzi v Teksasu. Natisnjena pištola se imenuje Liberator in je sposobna streljati, avtor pa jo je opremil s kovinskim dodatkom le zato, da je zadostil ameriški zakonodaji. Teroristi ali roparji tega verjetno ne bi storili.
Prah se je dvignil, ko so napovedali, da bodo načrte za tisk prosto objavili na internetu. Tu namreč trčimo v pravico do širjenja informacij in omejitve pri prometu orožja. Recepti za pripravo razstreliv niso kakšna posebna skrivnost in enako logiko lahko uporabimo tudi za načrte za tisk pištol. Skupina Defense Distributed, ki je pištolo načrtovala, je izpolnila obljubo in konec tedna objavila načrte na internetu. V le dveh dneh so zabeležili 100.000 prenosov, kar je bistveno več, kot je sploh 3D-tiskalnikov (tipičen rabljen tiskalnik stane 10.000 dolarjev, novi pa še več). Ljudje so pač želeli prenesti načrte, v veliki meri iz radovednosti in zato, ker so ZDA napovedale nadzor nad temi informacijami. To ni edini načrt, ki ga je skupina dala na internet (objavili so že dele AR-15 in slavne AK-47), je pa prvi za celotno pištolo. Pri širjenju dokumenta je sodeloval tudi zloglasni Kim Dotcom, avtor nekdanje strani Megaupload in sedanje naslednice Mega. Načrti so si med tem tudi utrli pot na The Pirate Bay, tako da širjenja ni mogoče ustaviti. Je pa ameriška vlada zahtevala in tudi dosegla onemogočenje dostopa do strani Defense Distributed, a jim to ni kaj dosti pomagalo, saj datoteke krožijo po torrentih. Panika je sicer pretirana, saj večina ljudi tako ali tako nima 3D-tiskalnika, profesionalci pa imajo tudi druge načine za izvajanje napadov in ne potrebujejo natisnjenih pištol. Omenjena pištola trpi tudi zaradi številnih porodnih krčev, zaradi katerih je njena uporaba v na primer ropih malo verjetna. Trenutno lahko izstreli en sam naboj, saj nima okvirja (žargonsko je to šaržer). Izdelati pištolo ali sorodno orožje pravzaprav ni težko in to se je v analogni različici dogajalo že pred iznajdbo 3D-tiskalnikov. Bistveno večji problem je izdelati zanesljivo in precizno pištolo, ki ne bo zatajila niti poškodovala uporabnika. To pa je bistveno težji problem, ki mu današnji 3D-tiskalniki še niso kos. Zakaj bi torej tvegali z nakupom tiskalnika, tiskanjem pištole, njenim preizkušanjem in potem uporabo, ko ne moremo zanesljivo reči, kolikokrat bo ustrelila. Še vedno je precej enostavneje dobiti klasično orožje in ga zvijačno prenesti tja, kjer ga bomo uporabili. A tako je na začetku z vsako tehnologijo. Kako daleč smo pri 3D-tiskalnikih, pa bomo podrobno pisali v prihajajoči številki revije Monitor.
