Novi predsednik ZDA preseneča s svojimi potezami, še preden se je dejansko preselil v predsedniško palačo. Tehnologijo, še posebej informacijsko, je postavil v osrčje svoje strategije, kot enega izmed temeljev za izhod iz vse globlje gospodarske krize. Je človek, ki o tehnologiji ne le govori, temveč jo tudi intenzivno uporablja. Kot tak je pravi znanilec prihodnosti. Toda, ali lahko uspe?
Sodeč po nekaterih nedavnih analizah, naj bi se trg osebnih računalnikov, predvsem prenosnikov, v prihodnje krepko spremenil. Če so napovedi točne, bo mogoče kmalu dobiti povsem soliden prenosni računalnik skoraj brezplačno. No, v zameno za nekajletno naročnino na podatkovne storitve. Toda ali je to korak v pravo smer?
Finančna kriza, ki je zajela praktično ves svet, se seveda pozna tudi pri poslovanju ponudnikov računalniške tehnologije. Nekateri celo menijo, da utegne gospodarska kriza, ki bo po vseh napovedih z nami vsaj nekaj let, dodobra premešati tržni položaj in vlogo nekaterih glavnih igralcev. Kdo bo v tej novi ekonomiji zmagovalec in kdo poraženec?
Intel je na nedavni konferenci uspešno prižgal električno žarnico, ne da bi bila s kabli priključena na vir energije. Ne gre za potegavščino ali čarovnijo, temveč za tehnologijo, ki utegne v nekaj letih postaviti temelje novi revoluciji pri mobilnih elektronskih napravah.
Količina podatkov, ki jih imamo shranjene v digitalni obliki doma, se hitro povečuje. Kljub vse večjim diskom nam zmanjkuje prostora. Zaradi številnih podatkov zelo težko najdemo tisto, kar dejansko iščemo ali potrebujemo. Bog ne daj, da se nam sesuje disk, saj varnostnih kopij v resnici nimamo ali pa nismo prepričani, da so uporabne. Kako torej ukrepati, da bi zaščitili pogosto trajno vrednost svojih digitalnih zbirk?
Prehajanje s klasične programske opreme na spletne storitve prinaša na videz večjo svobodo izbire, v resnici pa v ozadju poteka nova vojna za prevlado spletnih storitvenih platform. K sreči se število ponudnikov množi in to je vsaj v teoriji jamstvo za izbiro in inovativnost. Kljub temu je videti, da bomo morali vsaj del poti in s tem zgodovine zopet prehoditi.
Danes pravzaprav ni več nobeno presenečenje, da se število podatkov v digitalni obliki čedalje hitreje veča. Sodeč po raziskavah pa se je v minulem letu prvič zgodilo, da so, v povprečju gledano, podatki, zbrani o posamezniku, po številu presegli podatke, ki jih posameznik ustvari sam. Naša digitalna senca postaja vse daljša, ob tem pa se upravičeno zastavlja vprašanje varnosti in zasebnosti tako zbranih podatkov.
Temu, čemur smo bili priča zadnji mesec dni, lahko rečemo le odprta vojna med nekaterimi največjimi računalniškimi podjetji na svetu. Microsoftov poizkus prevzema družbe Yahoo je naletel na odpor, posledica pa so različne poteze, ki vpletajo še številne druge tekmece. Ali partnerje. Kdo bi vedel? V vojni je vse mogoče.
V računalništvu je bilo doslej cenjeno predvsem tisto, kar je hitrejše, večje, zmogljivejše. Toda novi val cenejših in enostavnejših prenosnikov postavlja ta načela pod vprašaj. Kupci so te izdelke zelo dobro sprejeli in to je za nekatere izdelovalce prava mora. Ali se nam obeta zasuk v strategiji in ponudbi računalnikov, kot smo jih vajeni danes?
Pet let se zdi razmeroma kratko obdobje, vendar v računalništvu pomeni celo večnost. Ali bodo danes vodilni ponudniki jutri še vedno na enakem položaju kakor danes? Katerim rešitvam bo uspelo in katere bodo zamrle? Kaj nam bo krojilo življenje čez pet let in ali nam bo zaradi napredka v informacijski tehnologiji jutri bolje?
Arhiv
Po avtorjih
