Spletne storitve vse bolj odločno prevzemajo vlogo tega, kar so doslej počeli računalniški programi v osebnih računalnikih. Toda povezovanje podatkov med različnimi spletnimi storitvami je danes vse prej kot preprosto opravilo. Več kot očitno je, da potrebujemo nove standarde in protokole, ki bodo za uporabnike povezovali v spletu shranjene podatke med seboj, neodvisno od ponudnikov storitev. Recimo temu spletni operacijski sistem ali WebOS.
Elektronske knjige so zamisel, stara že več let, ki pa doslej ni dosegla večjega uspeha. Dokler ni pred nekaj tedni osrednja spletna knjigarna, Amazon.com, predstavila svoje različice bralnika in storitev dostave knjig po brezžičnem omrežju. Vse skupaj je čez noč postalo uspešnica in je ta hip tako rekoč razprodano. Ali lahko tudi knjige, tako kot glasba in delno tudi že video, doživijo množični uspeh v digitalnem svetu?
Po dolgih mesecih ugibanj je Google končno napovedal svojo strategijo na področju mobilnega računalništva. V nasprotju s pričakovanji (še) ne gre za mobilni telefon, temveč za celovito, predvsem pa odprto platformo, ki bo omogočala partnerskim podjetjem razvoj končnih izdelkov - "Google Phonov". Seveda se zastavlja vprašanje, ali lahko Google na tem področju ponovi uspeh, ki ga je dosegel pri iskalnikih. Mnenja so sicer deljena, toda pot je prava.
Apple pod Jobsovo taktirko doživlja novo zlato dobo. Domala vsi izdelki, ki jih v zadnjem času predstavijo, gredo za med. Z njimi dosegajo rezultate, ki jih lahko na specifičnih področjih tekmeci zgolj gledajo in se čudijo. Toda uspeh se lahko hitro spremeni v aroganco. Nedavno dogajanje v zvezi z zaklepanjem/odklepanjem telefonov iPhone kaže na to, da Apple s pridom izkorišča pridobljeni položaj.
Življenje je za marsikoga naporno, polno težav. Za druge spet dolgočasno, že videno. Kaj torej pravite na pobeg v navidezni svet, kot je Second Life, v katerem lahko začnete tako rekoč znova, brez spon, ki bi vas vezale na preteklost in sedanjost resničnega življenja? Sliši se kot scenarij za znanstvenofantastični film v slogu Matrice, vendar je resnično, število prebivalcev navideznih svetov pa se naglo povečuje.
Če bi sodili zgolj po nekaterih, očitno preveč optimističnih napovedih in predvsem hitrem tempu razvoja spletnih storitev, bi morale danes slednje že povsem prevladovati na področju ponudbe programskih rešitev za osebne računalnike. Toda v resnici je povsem drugače, saj v absolutnem deležu tradicionalni programi, recimo temu debeli odjemalci, še vedno daleč prevladujejo kot oblika dostave in način izvajanja rešitev pri uporabnikih. Celo tako zelo, da lahko mirno rečemo, da so spletne storitve in spletni programi danes še vedno zgolj dopolnilo tradicionalnih programov, ki se izvajajo v osebnih računalnikih.
Računalniško podprti konferenčni sistemi danes nedvomno niso več kaka posebna tehnološka novost, kljub očitnim prednostim pri sodelovanju na daljavo pa jih uporablja le malo ljudi, še posebej v podjetjih, kjer tako ali drugačno sestankovanje pogosto sestavlja dobršen del delovnega dne. Kje so torej razlogi za neuporabo rešitev, ki lahko dokaj razvidno prihrani čas in denar?
V računalništvu je vedno mrgolelo konfrontacij med različnimi ponudniki izdelkov ali večjimi tabori, ki branijo svoj interes pred drugo stranjo. Vedno je bilo vse polno tehnološke politike. Lahko bi rekli, da je to del folklore te branže, pa tudi svojevrsten način promocije, saj je bilo dosti sporov, od katerih so mnogi končali kot sodni procesi, tudi nadvse odmevni. Toda če potegnemo analogijo z običajno politično kuhinjo, lahko tudi tu ugotovimo, da so spori pogosto zgolj sredstvo za odvračanje pozornosti od drugih področij, ki so morda za javni interes pomembnejša.
Nenehen napredek tehnologije je povzročil, da nas danes obdaja cel kup računalniških in iz računalniških tehnologij izpeljanih naprav. Ob vseh prednostih in koristih, ki jih prinašajo, pa se le redko zavedamo, kakšen vpliv imajo na naše okolje in življenje nasploh. Natančnejša analiza razkrije, da imajo na prvi pogled nedolžne naprave zelo veliko vlogo, zlasti na področju porabe energije.
Človeštvo bo leta 2010 v svojo že tako obsežno zbirko digitalno hranjenih podatkov dodalo novih 988 milijard gigabajtov vsebin. Šestkrat več kakor leta 2006. Število elektronskih sporočil narašča trikrat hitreje kot število uporabnikov elektronske pošte. Konvergenca večpredstavnih vsebin v digitalni svet, zlasti video posnetkov, obeta rekordno rast prenosa podatkov po internetnih povezavah. Toda ali bomo zaradi tega leta 2010 bolje živeli?
Arhiv
Po avtorjih
