Tiskalniki, ki so zmožni prebaviti liste formata A3, so ponavadi velikanski primerki s ceno, ki je bliže ceni majhnega avtomobila kot pa številki, ki si jo predstavlja povprečen uporabnik, ko pomisli na tiskalnik. OKI dela s svojim C801N izjemo, saj je kljub svoji sposobnosti spravljen v kompaktnejše ohišje. Ob tem je treba povedati, da t
Cene v svetu računalniških tehnologij se nezadržno nižajo in to, kar je bilo še pred kratkim večini ljudi nedostopno, je danes naprodaj po smešno nizkih cenah. Laserski tiskalniki pri tem niso nobena izjema. Barvna Konica Minolta magicolor 1600W stane vsega 100 evrov, obenem pa se po hitrosti in kakovosti lahko primerja z dražjimi konkure
Asus K52JT je prenosnik bolj klasičnih, lahko bi rekli povprečnih mer. Ob veliki ponudbi velikanov in pa mini prenosnikov stavi na znano velikost in mere 15,6-palčnih prenosnikov. Računalnik je oblečen v plastično ohišje visokega leska, z drobnim sivo-črnim vzorcem. Ker smo pri takšnih računalnikih vajeni čiščenja prstnih odtisov, je dobr
HP s serijo Envy (v prevodu: zavidanje, "fovšija") meri na človeško značajsko pomanjkljivost. K sreči ni treba, da krava crkne sosedu, vsekakor pa si lahko privoščimo boljši prenosnik kot sosed. Z Envyjem je to lahko, saj je notes lepo oblikovan, z vgraviranim vzorcem na kovinskem ohišju, hkrati pa je več kot solidno strojno zasnovan.
Mar
Samozvani poznavalci računalniškega trga so napovedali, da bo množična predstavitev tabličnih računalnikov, ki smo ji priča v zadnjih mesecih, povzročila sesutje prodajnih številk netbookov. Glede na ponudbo v računalniških trgovinah si upamo trditi, da se ta apokalipsa še ni začela. Paket treh netbookov, ki je prispel v naš laboratorij o
Večina računalnikarjev praviloma ne dojema računalniške opreme kot modni dodatek. A po besedah tržnikov je to za marsikaterega nezahtevnega uporabnika kar pomemben dejavnik pri nakupu. Izelovalci z veseljem ustrežejo tudi takim kupcem, povezave z avtomobilskim svetom pa se ponujajo kar same od sebe. Tako smo od Asusa dobili netbook, ki no
V prejšnji številki ste si lahko prebrali velik preizkus večopravilnih brizgalnih tiskalnikov, v tej pa smo zopet preizkusili nekaj novih laserskih modelov. Raznovrstne tiskalnike sicer redno preizkušamo, od brizgalnih do laserskih, prvi so praktično samo še večopravilni, pri drugih pa je zaenkrat več samostojnih.
Marec 2011
V prejšnji št
Vsak uporabnik spleta se hitro sooči s tem, da je obiskovanje vseh spletnih strani, na katerih dobiva informacije, zamudno in utrudljivo. Na srečo je v splet skorajda od začetka vgrajena storitev RSS (ang. Rich site summary), ki omogoča, da se lahko na vsebine spletnih strani naročimo. S tem smo deležni vseh novih informacij ali sprememb,
Za podjetjem Apple je sila uspešno leto. Vsi smo se naposlušali pohval na račun čudežne tablice iPad ali superlativov o telefonu z imenom iPhone. Applu je uspelo tam, kjer ni uspelo pred njim še nikomur - računalništvo je naredil všečno. Zato ni čudno, če gredo poleg tehnoloških igračk z logotipom ugriznjenega jabolka za med enako ozaljša
Marec 2011
Boj za prevlado med spletnimi brskalniki se je dodobra razplamtel pred slabim letom dni. Uveljavljenima Internet Explorerju in Firefoxu se je postavil ob bok Chrome, ki trenutno velja za brskalnik, katerega tržni delež se najhitreje veča. Preverili smo več deset razlogov, zakaj ga velja vsaj preizkusiti in se prepričati, ali tr
Ogledali smo si, kako si lahko domači uporabniki sami sestavimo domači sistem zabave, s katerim bomo zadostili strogim merilom za dober domači center zabave, in to za čim manj denarja.
Marec 2011
Ogledali smo si, kako si lahko domači uporabniki sami sestavimo domači sistem zabave, s katerim bomo zadostili strogim merilom za dober domači c
Človeška narava je takšna, da želimo vedno več, vendar včasih nismo povsem prepričani, ali to res potrebujemo in zakaj. Podobno je tudi pri računalniških monitorjih, ki so že nekaj časa tega prerasli v mere, ki so zajetnejše kot mere naših televizijskih sprejemnikov pred desetletjem.
Marec 2011
Človeška narava je takšna, da želimo vedno v
Pri Monitorju se že dvajset let zbira najrazličnejša druščina avtorjev in urednikov. Včasih smo bili navdušeni nad modemi, krmilniki in procesorji, danes nas je morda več za pametne telefone in tablice. Včasih smo se urili v DOSu, nato Linuxu, danes smo v Oknih, MacOSu, iOSu in Androidu. Vsi po vrsti smo navdušenci za tehnologijo, vendar
Matjaž KlančarKaj uporabljam? Enostavno - Windows, Windows in še enkrat Windows. (Ja, na treh zaslonih. Vedno sem trdil, da je edini razlog, zakaj bi imel človek na računalnik priključena dva monitorja, lahko edino to, da nima prostora za tretjega.) Po eni strani sem z Okni začel davno nazaj z različico 3.0, se jih navadil in ne vidim nobenega razloga za zamenjavo, po drugi pa za to okolje programiram, se pravi, da sem nanj navezan tako kot na svojega mobilnega operaterja, ki mu občasno za dve leti prodam svojo dušo.Nič čudnega torej, da je moja priljubljena programska oprema tudi vezana na Windows. Brez Microsoftove Pisarne seveda ne gre, pa brez razvojnih okolij tudi ne (a to tako ali tako plača Firma), toda pustimo to. Bolj zanimivi so majhni programčki, brez katerih si dela za računalnikom ne znam niti predstavljati. Predvsem je tu večni Total Commander za prekladanje datotek (Explorer pač suxx big time), pa Pidgin za večprotokolno čvekanje. Clipx mi pomaga pri odložišču, Everything pri iskanju po disku, WinSplit Revolution pa pri premetavanju programov po zaslonih. Za obdelavo slik poskrbijo IrfanView, Paint.NET in Lightroom. Brskam z Opero, bloge pa prebiram s FeedReaderjem. Še nekaj te šare si redno namestim, a ni tako pomembna in jo pri delu lahko pogrešam, brez zgoraj navedenih pa ne gre.Ker sem se lani moderniziral in si omislil iPloščico (v kar se ne bom preveč poglabljal, saj sem svoje izkušnje z njo temeljito opisal v januarski številki), sta na mojem računalniku (pravzaprav na vseh mojih računalnikih) vedno tudi Dropbox za izmenjavo datotek in Instapaper za shranjevanje spletnih strani, ki čakajo na branje. Razen tega je na naši Majdki več igric kakor resnih programov, med slednjimi pa izstopajo Stanza za branje knjig, Highlighter za pregledovanje in popravljanje dokumentov PDF, Pulse za branje blogov in Palringo za čvekanje. Med igricami pa seveda ne gre brez Jeznih Ptic.Če že omenjam strojno opremo, se moram ustaviti pri drugi svoji ljubezni (za računalništvom, seveda), fotografiji. Do letos pravzaprav nisem imel svojega digitalnega fotoaparata in sem gostoval na ženinem. DSLR so mi bili predragi, žepni modeli preslabi in pravzaprav sem bil povsem zadovoljen s svojim analognim Canonom EOS-50E v kombinaciji z odličnim Nikonovim skenerjem CoolScan V. Letos pa sem se le posodobil in si omislil Panasonicov LX-5 (glej januarski Monitor) in prav nič mi ni žal. DSLRja si pa še vedno ne mislim privoščiti.
Boj za grafični prestol se nadaljuje. Bo novi Radeon pometel s končno "odraslim" nVidiinim Fermijem? Kdo je hiter, kdo počasen, kdo je vroč in kdo glasen? Za vas smo preizkusili najnovejše stvaritve dveh večnih konkurentov grafične industrije.
Marec 2011
Boj za grafični prestol se nadaljuje. Bo novi Radeon pometel s končno "odraslim" nVid
Pametni telefoni so švicarski noži sodobnega časa. Resda so namenjeni predvsem komuniciranju, vendar so v svoji biti čisto pravi računalniki in ker so opremljeni s številnimi senzorji in imajo velike, za dotik občutljive zaslone, jih z nameščanjem dodatnih aplikacij lahko spremenimo v orodja za marsikatero situacijo. Oglejmo si, v kaj vse
Poceni mobilnih telefonov je na trgu veliko, svojo zmogljivostno podhranjenost večinoma skrivajo pod pestro zunanjostjo, kupci takih naprav pa od njih pričakujejo predvsem zanesljivo in preprosto delovanje. A v zadnjem času se med njimi vedno bolj pojavljajo naprave, ki se hvalijo z zmerno ceno in zmogljivih sistemom Android. So izdeloval
Verjetno se je že vsak kdaj naveličal videza svoje digitalne pisarne in opreme v njej ter brskal po možnostih, da ju prilagodi (vsaj deloma) svojemu okusu. Če odmislimo najbolj drastično spremembo (zamenjava OS), lahko želene prilagoditve že zdaj opravimo skoraj v vsakem OS.
Marec 2011
Verjetno se je že vsak kdaj naveličal videza svoje di
Zagotavljanje varnosti podatkov na računalniku in kodirano komuniciranje med sodelavci. Prav to že dvajset let počne podjetje PGP. Tokrat smopeljali na test deseto različico njihove programske rešitve PGP Desktop.
Marec 2011
Zagotavljanje varnosti podatkov na računalniku in kodirano komuniciranje med sodelavci. Prav to že dvajset let počn
Applove naprave, ki uporabljajo operacijski sistem iOS, že tradicionalno ne podpirajo spletne tehnologije flash. Veliko kritik na ta račun je požela predvsem tablica iPad, a v Applu vztrajajo pri svoji odločitvi. Toda tudi to odločitev je mogoče zaobiti.
Marec 2011
Applove naprave, ki uporabljajo operacijski sistem iOS, že tradicionalno n
Večno četrti med brskalniki (pravzaprav peti, saj so po priljubljenosti trenutno pred njim Internet Explorer, Firefox, Chrome in Safari) kljub majhnemu deležu še vedno prav lepo živi in se razvija. Nič čudnega, saj približno en odstotek uporabnikov, kolikor jih trenutno dosega Opera, še vedno pomeni kakih dvanajst milijonov ljudi.
Marec 2
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.