Objavljeno: 29.3.2011 | Avtor: David Vidmar | Monitor Marec 2011

Domači kino (kot) iz sanj

Ogledali smo si, kako si lahko domači uporabniki sami sestavimo domači sistem zabave, s katerim bomo zadostili strogim merilom za dober domači center zabave, in to za čim manj denarja.

Želimo si naprave, ki bo poceni, majhna in dovolj tiha, da nas v dnevni sobi njen zvok ne bo motil. Hkrati si želimo predvajati posnetke vseh vrst in velikosti, vse do polnega HD. Nujen je ličen uporabniški vmesnik, ki ga je enostavno uporabljati, da se bodo v njem znašli tudi otroci in drugi člani družine. Zaželeno je, da je naprava tako inteligentna, da marsikaj opravi tudi sama - posodobitve zbirke, prenos ovitkov, opisov, ocen in podobno.

Lahko bi si omislili katero izmed številnih poceni naprav, kot so Xtreamer, Popcorn Hour in podobne. Vendar so te naprave zaklenjene, omejene s prilagoditvami in namenjene le enemu namenu.

Želimo si več, sestaviti želimo sistem, ki bo zmogljiv, prilagodljiv, razširljiv in nadgradljiv. Če bomo za osnovo uporabili računalnik PC, bomo poleg tega imeli na voljo računalnik, ki bo lahko potreboval še za kaj drugega. Recimo za shranjevanje varnostnih kopij, samodejne prenose torrentov, shranjevanje slik in filmov in še kaj.

In kaj bomo na taki napravi gledali? Virov zabavnih vsebin , ki jih bo lahko prikazoval naš sistem, je veliko. Trenutno so eden najbolj priljubljenih televizijske nadaljevanke in nanizanke, snete iz spleta. V naprednejših državah, predvsem ZDA, je to (dokaj) legalno početje, saj večina tv hiš ponuja ogled epizod kar prek svojih spletnih strani ali drugih ponudnikov. Na tej strani luže, še posebej pa južno od Alp, se moramo znajti po svoje, to največkrat pomeni uporaba omrežij P2P. Podobno velja tudi za filme.

Drug izbor so razna spletišča, posebej naj omenimo le super priljubljeni YouTube, podobnih virov pa je veliko. Izvirov glasbe je prav tako več, en je domača zbirka MP3 in sorodnih datotek. Potem pa so na voljo še številne internetne radijske postaje. Podobno lahko zapišemo še za slike, kjer lahko občudujemo svoje in tuje umetnine iz krajevnih shramb ali pa posežemo po spletiščih, kot so Flickr, Picasa in podobna.

Programska oprema

Najprej se odločimo, kateri program za domači kino bo pravšnji za nas. Izbira je precejšnja, prav tako razlike med programi. Med pogoste izbire sodijo Windows Media Center, Boxee, XBMC, Media Portal in Apple TV.

Windows Media Center je vgrajen v Okna 7 in ga verjetno že imate v računalniku. Gre za zmogljiv program, ki pa je nekoliko manj vešč kot konkurenca na področju predvajanja "neoriginalnih" vsebin, kot so iz spleta snete nadaljevanke, filmi in druge vsebine. Marsikaj je mogoče dodati z raznimi vtičniki in dodelavami, vendar to ni zmerom enostavno.

Boxee je zelo podoben XBMC, nadgrajene so funkcionalnosti druženja.

Boxee (www.boxee.tv) je zadnje čase velikokrat omenjen, saj gre za vroč izdelek. Zloščen uporabniški vmesnik, skrajno enostavna raba in veliko medijskega pompa ga uvršča med najbolj priljubljene izbire. Gre za paket, ki je nastal (in še nastaja!) na osnovi XBMC, vendar je komercialen izdelek, ki ga lahko brezplačno namestimo v svoj računalnik ali pa ga kupimo skupaj s napravo. Trenutno je na voljo samo D-Linkov Boxee Box, če je verjeti napovedim in novicam, pa se nam obetajo novi modeli in celo televizorji, ki bodo imeli Boxee že vgrajen. Boxee bo prava izbira za tiste, ki si ne želijo imeti preveč opravka s programsko opremo in ne potrebujejo vseh mogoč prilagoditev in namestitev, ter uporabnikom družabnih spletišč. Več o Boxee si lahko preberete v tej številki Monitorja, o napravi Boxee Box pa v prejšnji, januarski.

XBMC (www.xbmc.org) je prednik kar nekaj drugih programov, med drugim Boxee za vse večje platforme in Flex za Mac OS. Gre za zelo priljubljen odprtokodni izdelek, ki se aktivno razvija, za katerega so na voljo številni dodatki, predelave in dodelave in je prava izbira za računalniške navdušence. Za uporabo je enostaven, tisti z več potrpljenja, časa, živci in znanja pa ga bodo lahko prepričali, da bo predel natanko tako, kot bodo sami želeli.

Med "drugo" štejemo MediaPortal (Media Portal) , katerega velika prednost pred XBMC in Boxee je predvajanje tv signala, če imamo v računalniku sprejemnik za tv. Nekaterim to ni pomembno, drugim nadvse. Slednji ga bodo želeli vsaj preizkusiti.

Tudi pri nas, predvsem pa onkraj velike luže, je zelo priljubljena izbira Apple TV. Gre za popolnoma drugačen koncept naprave, saj omogoča enostavno kupovanje filmov in nadaljevank, zato pa je zelo zaprt, če želimo z njim početi še kaj manj legalnega. Tisti, ki so se pripravljeni pretvarjati, da živijo v ZDA in jim je enostavnost rabe na prvem mestu, ga bodo hitro vzljubili in nikoli pogledali drugam. Marsikoga pa zna odvrniti tudi to, da boste le s težavo prišli so filmov, ki so sinhronizirani v slovenščino, kar znamo vsi z otroki zelo ceniti.

XBMC je takoj po namestitvi ličen in zmogljiv. S prilagoditvami pa ga lahko še bistveno dodelamo in spremenimo.

Kaj torej izbrati? Na našem projektu smo izbrali XBMC. Želimo kar največ za najmanj in v prilagajanju in nastavitvah bolj uživamo, kot pa so nam v breme. Če delite našo voljo, potem izberite XBMC ali pa vsaj Boxee. Drugi si pred dokončnim izborom pomagajte še s podrobnejšim člankom o izbiri programske opreme v tej števili naše revije.

Mlinček

Za izvedbo našega načrta bomo potrebovali računalnik. Res, da XBMC teče na prvi generaciji Xboxa in prvi generaciji Apple TV, ampak danes je to bolj eksotika kot ne, zato se osredotočimo na PC. Pomembnejši tehnični zahtevi sta le dovolj velika moč, da zmore predvajati HD vsebine, in dovolj tiho delovanje, da nas med uživanjem ne bo motilo. Vse druge podrobnosti so manj pomembne in ne vplivajo bistveno na proračun.

Uporaba klasičnega namiznega računalnika ni priljubljena izbira, saj zaradi velikosti, manj atraktivnega videza in glasnosti ni najprimernejši za postavitev v dnevno sobo. Zanimiva rešitev pa je neuporabljen prenosnik. Če je razmeroma nov, recimo kupljen v zadnjih treh letih, bo dovolj zmogljiv za predvajanje zahtevnejših vsebin. Tudi glasnost praviloma ni problem, zaradi majhnosti pa ga je dokaj enostavno tudi skriti v tv omare. Problem je lahko edino povezljivost, saj večina slabših nima izhodov HDMI ali DVI.

Druga izbira pa je nakup "nettop" računalnika. Wikipedija navaja, da je nettop majhen, poceni, nizkonapetostni namizni računalnik, ki je uporaben predvsem za spletne opravke, delo z dokumenti in predvajanjem glasbe in videa. Gre torej za računalnike PC, ki imajo vse standardne komponente. Izbira je precejšnja, res pa je, da so si naprave zelo podobne.

Mi smo si sposodili Asrock ION 330HT-BD. Ta v ohišju skriva Intelov procesor Atom 330, grafični procesor NVidia ION, pogon blueray, majhen disk, brezžično in žično omrežno kartico. Omenjenemu modelu je priložen še daljinski upravljalnik. Po zmerni ceni dobimo veliko in vsaj na prvi pogled gre za napravo, ki je idealna za naše namene. Pa je res?

Pri raziskovanju za članek smo primerjali dve skrajnosti. Enega boljših (in dražjih) modelov nettop računalnikov, že omenjeni Asrock ION 330HT-BD in star, poškodovan prenosnik. Prednosti prvega so očitne - sodoben in zmogljiv računalnik, nevpadljiv videz in primerna velikost, da napravo skrijemo v dnevno sobo. Dobrodošel je tudi vgrajeni IR sprejemnik in daljinec, priročna pa vgrajena brezžična povezava. Nasploh je povezljivost na visoki ravni, računalnik na tv priključimo kar s povezavo HDMI.

Eno izmed meril pri izbiri računalnika je lahko operacijski sistem in njegova cena. Nettop bomo kupili brez operacijskega sistema. Pri uporabi starega prenosnika imamo verjetno kupljeno tudi licenco za Okna. Tudi če so to "samo" Okna XP, bodo več kot odlično opravila svoje delo. Tako XBMC kot Boxee več kot zadovoljno predeta tudi na brezplačnem Linuxu, recimo Ubuntuju, vendar za manj vešče uporabnike to pomeni še nekaj več časa za namestitev in prilagajanje. Kljub temu to pomeni, da nakup Oken nikakor ni obvezen.

Majhen in ličen PC, namenjen rabi kot domači kino. Dodati je treba samo programsko opremo.

Pa vendar ni lahko izbrati zmagovalca. Nettop ima precej težav, zaradi katerih smo podvomili, da je nakup upravičen. Najprej omenimo glasnost. Kljub trditvam izdelovalca, da je naprava tiha, sami trdimo nasprotno. Res je, da omogoča različne hitrosti vgrajenega ventilatorja, vendar smo pri zadovoljivi tišini hitro naleteli na težave s pregrevanjem. Drug očitek meri na zmogljivosti. Kljub sodobnim komponentam smo v nekaterih izbranih programih naleteli na težave, ko smo želeli predvajati največje in razkošnejše filme HD v datotekah MKV. Res je, da je precejšnja krivda na strani programske opreme, a smo bili kljub vsemu kar malo razočarani. Poudarimo naj tudi, da so težave nastale res v skrajnih primerih in jih je z (dokaj zahtevnimi) posegi v programsko opremo mogoče omiliti ali v celoti odpraviti.

Po drugi strani od starega prenosnika ne pričakujemo preveč, pa še zastonj je, zato se precej laže sprijaznimo s pomanjkljivostmi. Star prenosnik verjetno ne bo zmogel na televiziji prikazati polne ločljivosti 1080p. Če je to, dokler gledamo uporabniški vmesnik operacijskega sistema, še nekako moteče in opazno, se razlika med 1080p in nižjimi ločljivostmi med predvajanjem gibljivih slik precej zabriše. Na uporabni razdalji 2 ali 3 metre bodo razliko opazili le najzahtevnejši gledalci. Enako velja za zvok - star prenosnik najverjetneje nima optičnega izhoda ali drugega načina digitalnega prenosa zvoka na tv ali ojačevalnik. To pomeni, da lahko pozabimo na večkanalni zvok. Pa imate res vse potrebno, da bi ga, če bi ga računalnik znal predvajati, ustrezno slišali? Imate šest ali več dovolj dobrih zvočnikov, dovolj zmogljiv ojačevalnik in vse pravilno nastavljeno? Problem je lahko tudi daljinsko upravljanje, vendar je enostavno rešljiv, o čemer bomo govorili v posebnem razdelku. Prenos slike pa se lahko izkaže tudi za praktično nepremostljivo težavo. Če prenosnik nima izhoda DVI ali HDMI, televizor pa ne vhoda VGA. Pozabite na kompozitne ali SVHS povezave, slika bo zelo slaba, v tem primeru prenosnik ni uporaben za hišni predvajalnik.

Pri našem projektu smo ocenili, da je uporaba starega prenosnika Dell Inspiron D1520 dovolj dobra rešitev. To vsekakor ni idealen računalnik, je pa dovolj dobra izbira. Sploh zato, ker je prenosnik pri roki, za boljši računalnik pa bi morali odšteti nekaj sto evrov. Če bi morali računalnik kupiti, potem je Asrock vsekakor ena izmed boljših izbir. Ne pozabimo tudi, da smo ljudje nad tehnologijo sicer sprva zelo navdušeni, navdušenje pa zna kmalu zbledeti. Odločitev za prenosnik se zdi pametna tudi s tega vidika, saj bomo lahko čez nekaj mesecev, če bomo še vedno navdušeni, še vedno kupili nettop, ki bo še boljši, če ne, pa vsaj nekaj cenejši.

Priključek VGA ni bil namenjen prikazovanju tako visokih ločljivosti, kot smo jih vajeni danes. Nikakor ne 1080 pik v vrsti, zato smo poiskali najvišjo ločljivost, ki jo zmore proizvajati prenosnik in ki jo televizija prikaže, v našem primeru je to 1280 x 1024 pik, po izkušnjah drugih pa naj bi bilo možno na ta način prikazati tudi 1366 x 768 pik, kar je ločljivost s pravilnim razmerjem. Prikaz slike sicer ni optimalen, vendar se to, kot smo že omenili, pri uporabi skoraj ne opazi. Tudi razmerje stranic se v našem primeru ne ujema, vendar je to enostavno rešljivo v programski opremi. Pri XBMC si napotite v sistemske nastavitve in izberite kalibracijo slike. Tam nastavite ustrezno razmerje in težave izginejo.

Ločljivost pri predvajanju filmov ni tako bistvena kot pri računalniški sliki. Poskrbeti je treba le za pravilna razmerja, to pa lahko zelo natančno nastavljamo v XBMC.

Daljinsko upravljanje

Tako, v dnevno sobo zraven tv smo postavili PC, namestili operacijski sistem in XBMC. Vendar si želimo, da bi napravo uporabljali tako kot druge zabavne naprave v dnevni sobi, torej z daljinskim upravljalnikom.

Možnosti je več, najenostavnejša, vendar malo verjetna, je ta, da vaš prenosnik že ima daljinski upravljalnik. V našem primeru je bilo res tako in priznati moramo, da je prav to porodilo zamisel, da bi prenosnik uporabili kot predvajalnik v dnevni sobi. Toda priloženi daljinski upravljalnik je slab, premore malo funkcij. Na žalost to ni samo težava upravljalnika, temveč tudi sprejemnika. Zato smo se odločili poiskati boljšo rešitev.

Rešitev, ki je najboljša, je tudi najdražja - zmogljiv daljinski upravljalnik. Izbira je precejšnja, cena niso nizke, a ko ga enkrat preizkusimo, poti nazaj ni več, saj je uporaba zares udobna. Sodobni daljinski upravljalniki namreč zmorejo marsikaj. Imajo za dotik občutljiv zaslon, upravljajo lahko poljubno število naprav, namesto učenja pa v programu enostavno iz baze naprav izberemo svojo napravo, posodobimo upravljalnik in že deluje. Brez pretiravanja lahko rečemo, da boste le s težavo našli napravo, ki je dober daljinski upravljalnik ne prepozna. Pa naj gre za TV, DVD, ojačevalnik, igralne konzole in celo klimatske naprave. Primer takega daljinskega upravljalnika je Logitech Harmony One, za katerega boste v domačih trgovina odšteli nekaj manj kot 200 evrov, v tujini pa, kot je za take kose elektronike običajno, nekaj manj. Na Amazon.de je na voljo po bolj zmernih 135 evrov.

V našem primeru se je v dnevni sobi že bohotil daljinski upravljalnik Logitech Harmony One. Sprogramirali smo ga za uporabo s prenosnikom in že smo uživali v upravljanju s kavča. A želeli smo nekoliko več, saj je, kot smo že omenili, sprejemnik, vgrajen v Dellov prenosnik, nekoliko preveč omejen.

Logitech Harmony One je odličen izdelek, ki lahko nadomesti do 15 daljinskih upravljalnikov. Temu primerna je tudi cena.

Odločili smo se za nakup zunanjega sprejemnika signala IR. Verjetno že veste, kam smo "skočili"? Na eBay, seveda. V iskalno polje vpišite "USB IR Receiver", če dodate še MCE (kratica Microsoft Media Center Edition) si boste zagotovili skladnost s številnimi daljinskimi upravljalniki. Če boste med filtri vklopili še "Free Shipping", boste zadetke omejili praktično samo na poceni kitajske izdelke, ki jih boste prejeli brez poštnine. Mi smo za svojo kopijo HPjevega IR sprejemnika za MCE odšteli borih 14 dolarjev. Za izdelek s takšno ceno domači uradniki verjetno tudi carine ne bodo zaračunali. Pri izbiri bodite pozorni še na to, da bo sprejemnik imel dovolj dolg kabel USB. Tako lahko izbrani računalnik skrijete tudi v kakšno omaro ali za kakšen vogal in ni treba, da je blizu televizorja, doseči ga morajo le kabli VGA, za zvok in sprejemnik za USB.

Če je univerzalni daljinec predraga izbira, lahko na enak način kot sprejemnik kupite sprejemnik z daljincem. Tudi v tem primeru priporočamo, da izberete takega, ki naj bi bil skladen z Media Center izdelki. Cena bo le kakšen dolar višja od cene sprejemnika.

Na eBayu poiščite kitajske kopije daljinskih upravljalnikov ali IR sprejemnikov za Microsoft Media Center.

Pri uporabi XBMC tu in tam prideta prav tudi miška in tipkovnica. Mi smo priklopili sprejemnik stare brezžične miške in jo skrili za naslonjalo sedežne garniture. Enkrat ali dvakrat na teden jo izbrskamo in z nekaj kliki opravimo želeno, potem pa spet uporabimo daljinec.

Na voljo pa je še ena možnost - programi za daljinsko upravljanje, ki jih namestimo v pametne telefone iPhone, Android in druge. Izbira je precejšnja, programi pa odlični.

Vklop / izklop

Posebna zgodba, ko govorimo o daljinskem upravljanju, je vklop in izklop naprave na daljavo oziroma z daljinskim upravljalnikom. Če je pri televizorju in predvajalniku DVD to samoumevno, računalniki PC tega ne opravljajo najbolje. Z malo ustvarjalnosti pa lahko najdemo zadovoljivo rešitev.

Prva je pisana na kožo računalniškim navdušencem. Izkorišča zmožnosti računalnikov PC, da se zbudijo iz pripravljenosti, če zaznajo poseben signal ali paket v omrežju - Wake On Lan ali, krajše, WOL. Če imamo pri roki pametni telefon, ga lahko uporabimo za proženje vklopa. Računalnik nastavite tako, da se bo po obdobju nedejavnosti ugasnil v način pripravljenosti (standby). Še prej zagotovite, da je WOL vklopljen v nastavitvah BIOS vašega računalnika in da je omogočen med nastavitvami omrežne kartice (žične ali brezžične). Nato pa poiščite in namestite aplikacijo za WOL za vaš pametni telefon. Mi smo na telefonu z Androidom preizkušali aplikacijo, imenovano kar Wake On Lan.

Če ne želimo vpletati telefona, lahko zbujanje opravimo tudi z daljinskim upravljalnikom. Scenarij, kako računalnik ugasniti, ostane enak, torej naj sam poskrbi za ta del. Pravilne nastavitve gonilnika sprejemnika IR in pravilno nastavljen daljinski upravljalnik pa poskrita za vklop. Verjetno pa bo treba nekaj preizkušanja in poskušanja.

Avtomatizacija

Zdaj vam ostane le, da v XBMC ali drugem izbranem programu nastavite lokacije vaše zbirke filmov, tv nadaljevank, glasbe in slik. Vse to lahko postorite iz udobja kavča, morda pa boste morali spremeniti taktiko shranjevanja. XBMC in sorodni programi so nekoliko izbirčni, kako morajo biti datoteke in mape urejene, da bo delovalo samodejno prepoznavanje in prenašanje informacij in slikovnega gradiva o posnetkih.

Da tega ni treba početi ročno, lahko uporabimo program theRenamer (www.theRenamer.com). Ta bo poskrbel, da bodo filmi in nadaljevanke poimenovane enotno in bodo v imenu vsi potrebni podatki. Njegova uporaba je res nekoliko nerodna, vendar se je kmalu navadimo.

Polsamodejno preimenovanje in arhiviranje filmov in nadaljevank s programom theRenamer deluje odlično.

Prav tako lahko enostavno poskrbimo, da prenos novih delov nadaljevank ne bo naša skrb. Z odprtjem računa na spletišču showRSS (showrss.karmorra.info) lahko na svoj seznam dodate vse nadaljevanke, ki jih spremljate. Spletišče bo pripravilo posebej za vas prilagojeni vir RSS, ki ga vstavite v priljubljen program torrent, najlaže v uTorrent (www.utorrent.com). Oba programa pa lahko povežemo. Če v uTorrent nastavimo, da se vsakič, ko se uspešno prenese nova datoteka, sproži theRenamer.

Na showRSS si lahko izdelate osebni RSS vir novih delov priljubljenih nadaljevank.

Kam naprej?

V uvodu smo zapisali, da je ena izmed prednosti na računalnik nameščenega domačega kina pred zaprtimi napravami ravno v tem, da je razširljiv. Za XBMC je na voljo morje dodatkov in dodelav, vsak bo našel nekaj zase.

Če nadaljujemo z avtomatizacijo prenosa filmov in nadaljevank iz prejšnjega razdelka, potem moramo omeniti dodatek XBMC Library Auto Update, ki poskrbi, da bo XBMC periodično pogledal, ali so v izbranih mapah na voljo nove vsebine, in jih dodal v zbirko.

Zelo zanimiv je dodatek XBMC Subtitles. Po namestitvi omogoča, da kar med predvajanjem filma ali nadaljevanke zahtevamo prenos podnapisov. Ker med nastavitvami izberemo jezike, ki nas zanimajo, in ker zna dodatek med drugim iskati tudi po podnapisi.net, je do slovenskih podnapisov res le nekaj klikov.

Ljubitelji filma bodo lahko uživali v svežih predfilmih v visoki ločljivosti z uporabo dodatka Apple Movie trailers, na voljo pa je cela množica dodatkov za spletišča, ki objavljajo avtorske video oddaje, na primer TED Talks, GameTrailers in podobno.

Fotografi si bodo z veseljem namestili dodatke za priljubljena spletišča za shranjevanje fotografij, kot sta Picasa in flickr, ljubitelji stripov si bodo želeli preizkusiti Comics.

Na voljo je tudi množica preoblek, nekatere izmed njih so videti res odlično.

Na voljo so tudi t. i. ripperji, torej dodatki, ki omogočajo samodejno presnemavanje filmov DVD in plošč CD na računalnik.

Če pa želite iz domačega centra zabave iztisniti še malo več, lahko vanj vgradite posnemovalnike starih računalniških sistemov in na tv zaslonu podoživljate dobre stare igre.

Za konec

Za konec lahko napišemo, da smo po nekaj tednih uporabe opisanega sistema navdušeni. Res, da smo za izbiro komponent sistema, za njegovo fino nastavljanje in spoznavanje porabili silno veliko časa, a tega pisec nikakor ne dojemam kot porabljeni čas, temveč kot zabavo.

Smo dosegli cilj - za malo denarja veliko muzike? Smo, vsekakor. Tudi če bi morali odšteti nekaj sto evrov za nettop, namesto da smo uporabili stari prenosnik, je to še vedno odlična naložba. Uporaba je enostavna, z lahkoto se je navadijo tudi drugi družinski člani, tako starejši kot tudi mlajši. Programska oprema je zanesljiva in posredovanja družinskih serviserjev računalniške opreme praktično ni.

Kako smo sestavili sanjski domači kino

komponenta

cena

Dell Inspiron D1520

Brezplačno (prenosnik s polomljenim tečajem zaslona je bil zbiralnik za prah v delovni sobi).

Windows XP

Brezplačno (licenca je bila kupljena s prenosnikom).

XBMC

Brezplačno.

Kabel VGA

Brezplačno (edina preostala uporabna stvar starega monitorja CRT).

Zvočni kabel

Brezplačno (nekaj se jih skriva v predalu s starimi kabli).

IR sprejemnik

Brezplačno (Dell Inspirom D1520 ima vgrajenega, vendar ima zelo malo "gumbov").

15-20 USD na eBay.

Daljinski upravljalnik Logitech Harmony One

150 EUR (uporaba ni nujna, mi smo ga uporabljali že prej, dodali smo še novo napravo).

Brezžična tipkovnica in miška

30 EUR.

Kar nekaj ur pozno ponoči

Neprecenljivo!

Zahvaljujemo se podjetju Elkotex (www.elkotex.si), ki je za potrebe tega članka prijazno posodilo računalnik Asrock ION 330HT-BD.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji