Poceni, vendar z jasnimi mejami
Xiaomi Redmi Pad 2 je ena tistih naprav, pri katerih je treba najprej pogledati ceno in šele nato specifikacije. Za približno 150 evrov, za kolikor jo je mogoče dobiti v spletnih trgovinah, ni smiselno pričakovati čudežev. Pa vendar!
Je dovolj dobra za tisto, za kar večina ljudi tablico dejansko uporablja: video, splet, branje, pošta, občasno urejanje dokumentov in nekaj družabnih omrežij? Večinoma da, z nekaj precej očitnimi zadržki.
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico, PayPal, Apple Pay ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
Xiaomi Redmi Pad 2 je ena tistih naprav, pri katerih je treba najprej pogledati ceno in šele nato specifikacije. Za približno 150 evrov, za kolikor jo je mogoče dobiti v spletnih trgovinah, ni smiselno pričakovati čudežev. Pa vendar!

Je dovolj dobra za tisto, za kar večina ljudi tablico dejansko uporablja: video, splet, branje, pošta, občasno urejanje dokumentov in nekaj družabnih omrežij? Večinoma da, z nekaj precej očitnimi zadržki.
Preizkušena različica ima 11-palčni zaslon, 4 GB pomnilnika in 128 GB prostora za podatke ter že na prvi pogled deluje bolj odraslo, kot bi sklepali po ceni. Ohišje je tanko, tablica je videti urejena, v roki ne daje občutka najcenejše plastike. Že to šteje, da ne deluje kot igrača.
Youtube v ločljivosti 1.080p teče lepo in zvezno, brez občutka, da se naprava muči. Enako velja za Stremio in podobne video aplikacije. Tudi za branje revij, spletnih strani in daljših besedil je zaslon dovolj velik, tablica pa dovolj lahka, da jo lahko nekaj časa držimo v rokah. Naša aplikacija Monitor je na njej uporabna in pregledna, prav tako spletni brskalnik.
Surova zmogljivost je druga zgodba. Procesor MediaTek Helio G99 ima osem jeder: dve zmogljivejši Cortex-A76 pri 2,2 GHz in šest varčnejših Cortex-A55 pri 2,0 GHz. To je še vedno spodoben čip za osnovno rabo, a ne spremeni dejstva, da je omejen z le 4 GB pomnilnika. V praksi se to pokaže pri počasnejšem preklapljanju, odpiranju zahtevnejših strani in uporabi težjih aplikacij. Ni vedno moteče, je pa dovolj pogosto opazno, da tega ne moremo spregledati.
Aplikacija Facebook deluje, vendar se že pozna, da je »težka«. Pomikanje ni vedno gladko, občasno kaj zatrepeta ali zamuja. Outlook in Word sta presenetljivo uporabna, če ne pričakujemo, da bo tablica nadomestila prenosnik. Za hiter popravek dokumenta, branje priponk ali odgovor na pošto je povsem v redu. Obstaja tudi nekaj možnosti za deljeni zaslon, vendar je to bolj zasilna kot res produktivna rešitev. Android na tablicah je še vedno čuden kompromis: veliko prostora, ki je premalo izkoriščen. Vmesnik pogosto deluje kot raztegnjen telefon, ne kot okolje, narejeno za večji zaslon.
Grafični procesor ni namenjen 3D-igram. Testni program 3D Mark je dosegal le od pet do devet slik na sekundo. Res pa je, da se pri tem tablica ni pregrevala – temperatura se je gibala med 31 in 33 stopinjami Celzija. Manj zahtevne igre seveda ne bodo imele težav.
Zaslon ni najboljši. Na papirju 11 palcev in ločljivost 1.600 × 2.560 zvenita dobro, težava so predvsem vidni koti. Če zaslon gledamo naravnost, je odličen, ko ga pogledamo od spodaj ali pod večjim kotom, hitro potemni in izgubi uporabnost. Kdor je vajen kakovostnih zaslonov OLED, bo razliko opazil. Za ogled videa na kavču je dovolj dober, za barvno občutljivo delo ali zahtevnejše oči pa ne.
Xiaomi je tablico opremil z Androidom 15 in s svojim uporabniškim vmesnikom, ki prinaša nekaj uporabnih dodatkov, a tudi precej balasta. Na napravi je preveč Xiaomijevih aplikacij in programčkov, ki jih večina uporabnikov ne potrebuje. To pri 4 GB RAM še dodatno moti, saj bi bila čistejša programska oprema za takšno strojno osnovo boljša izbira. Dobra novica je, da osnovne Googlove aplikacije delujejo normalno, tablica ima dostop do Trgovine Play in večino uporabniške izkušnje je mogoče prilagoditi po svoje.
Shrambe je v tej različici dovolj. 128 GB oziroma okoli 106 GB uporabnega prostora je za video, aplikacije, nekaj dokumentov in običajno rabo povsem dovolj. Pozitivno presenečenje je tudi analogni priključek za slušalke, ki ga marsikje ne najdemo več. Pri poceni tablici, ki bo uporabljena za filme, potovanja ali branje v postelji, je to še vedno zelo praktična lastnost.
Fotoaparat je tu predvsem zato, ker mora biti. Ločljivost 8 MP in ne posebej ostra fotografija ne vabita k resnemu fotografiranju. A bodimo pošteni: s tablicami večinoma ne fotografiramo. Kamera bo dovolj za hitro skeniranje dokumenta ali videoklic v sili, kaj več pa od nje ni smiselno pričakovati.
Redmi Pad 2 je zato treba ocenjevati glede na ceno. To ni tablica za zahtevnega uporabnika, igre, resno večopravilnost ali kogarkoli, ki ga moti vsako zatikanje vmesnika, je pa zelo solidna naprava za osnovno domačo rabo. Za video, splet, branje, pošto in lahkotno delo je za 150 evrov res dober nakup. Največji kompromisi so zaslon, le 4 GB pomnilnika in počasnejša 3D-grafika. Kdor to ve vnaprej, bo z njo verjetno zadovoljen. Kdor pričakuje izkušnjo ipada ali dražjih Android tablic, pa bo hitro razočaran.
Xiaomi Redmi Pad 2
tablica
Kdo: xiaomi.com
Cena: 150 EUR (amazon.de)
Za: Nizka cena, tanko in solidno ohišje, dobra za video, splet in branje, analogni priključek za slušalke.
Proti: Le 4 GB RAM, počasno preklapljanje med aplikacijami, slabši vidni koti zaslona, šibka grafika, ni primerna za igre, preveč Xiaomijevih aplikacij, skromna kamera.