Majhno namesto velikega, domače namesto industrijskega

Najbolj ozaveščenim uporabnikom IT je prekipelo, ko so vodje največjih tehnoloških podjetij čez noč obrnili ploščo, začeli vleči poslovne poteze, ki godijo aktualnemu predsedniku ZDA, in s tem pokazali, da jim je bistveno manj mar za svoje uporabnike in stranke kot za dobiček. Na udaru so vsa podjetja iz velike tehnološke peterice – Alphabet (Google), Meta (Facebook), Amazon, Microsoft in Apple. Pobuda močno spominja na v zadnjih letih večkrat začete bojkote proti Facebooku, ki so odmevali v javnosti in imeli mnoge podpornike, rezultat vseh pa je bil, vsaj s poslovnega vidika, zanemarljiv.

Tudi mene vedno bolj predrzne poteze velikih motijo, in se jim, če se le da, poskušam ogniti. Že več let ne uporabljam družabnih omrežjih podjetja Meta, torej Facebooka in Instagrama, s tem torej ni težav. Večji izziv je Google. Brskalnik Chrome uporabim le, če ni druge možnosti, za osebno rabo na telefonu in prenosniku uporabljam Safari, v poslovnem okolju pa Edge. Z dežja pod kap, torej.

Čeprav nisem reden gledalec posnetkov na Youtubu, se tej storitvi, ne zasebno in ne poslovno, morem odreči. Prav tako Googlov Gmail (na družinski domeni) skrbi za elektronsko pošto celotne družine. Premik k drugemu ponudniku bi bil zelo velik projekt, na katerega še nisem pripravljen. Bolj uresničljiv je cilj, da Googlu odrečem dostop do fotografij z družinskih telefonov. V mislih imam dve možnosti – doma gostovani Immich in celo Plex, a tudi na ta korak še nisem povsem pripravljen – Googlova in Applova storitev sta res priročni in poceni.

Po drugi strani pa zelo redko za iskanje po spletu uporabim Google – pred meseci sem preizkusil iskalnik Kagi, ki me je navdušil z res odličnimi rezultati, udobjem pri uporabi in s popolno odsotnostjo oglasov ter plačanih zadetkov. Za redno uporabo sem začel plačevati deset evrov na mesec – in po dobre pol leta lahko rečem le, da je vredno vsakega centa! Del iskanja po spletu smo uporabniki prestavili na ponudnike umetne inteligence, kjer raje kot največje ponudnike, kot so OpenAI, Google, Microsoft ali X, uporabljam Claude podjetja Anthropic.

Tudi Amazonu se praktično ne da izogniti. Dobršen del aplikacij uporablja AWS v ozadju, poceni nakupom z njihove tržnice se tudi nisem pripravljen odreči. Precej skrben pa sem pri tem, da izdelujem varnostne kopije knjig Kindle in Audible, ki jih lahko berem in poslušam zunaj njihovega ekosistema.

Podjetji Microsoft in Apple sta, vsaj na videz, nekoliko manj sporni. A brez njihovih računalnikov, prenosnikov, telefonov in operacijskih sistemov bo težko. Tudi ti dve podjetji sta podlegli noriji umetne inteligence, sta bolj politični kot kadarkoli in zbirata ter hranita več podatkov, kot se zdi potrebno. Zato se njihovim storitvam odrečem, kjer je mogoče. A brez programov Office (Microsoft 365) in OneDrive težko opravim svoje delo in upravljam zasebno življenje.

Že pred časom sem začel premik na Mastodon in Bluesky, pred tedni pa dokončno pobrisal X s telefona. Čeprav sem se s tem odpovedal delu svojih navad, saj ne moremo slediti vsem, so se mnogi deli skupnosti, ki jim sledim, prestavili na alternativna omrežja, kjer je manj oglaševanja in manj prepirov. Obudil sem tudi nekoč priljubljeno navado spremljanja vsebin prek RSS. Vsa ta omrežja spremljam z inovativno, nenavadno (in s plačljivo) aplikacijo Tapestry. Vključil sem se v nekaj skupnosti na Discordu, in čeprav je s spremljanjem vsebin na »forumih« nekaj več dela, se imam tam prav fino.

Pozorni bralci revije vedo, da sem že leta velik uporabnik Home Assistanta, s katerim se lahko izognem velikim oblakom in dom upravljam brez deljenja podatkov z velikani. Na domačem strežniku se pojavljajo vedno nove storitve. Med njimi navdušuje Tailscale, domači VPN, ki mi omogoča, da od kjerkoli zelo enostavno dostopam do domačega omrežja in storitev brez luknjanja varnostnega zidu in tovrstnega vabljenja digitalnih težav. V domačem omrežju blokiram oglase s Pi-hole, v brskalnikih uporabljam uBlock Origin (dokler še deluje), v Safariju na macOS in iphonu pa oglase (da, tudi na Youtubu!) preskakujem z Wipr.

Ker moja »digitalna dieta« neizbežno vsebuje velike ponudnike, se že leta držim nekaj dodatnih pravil:

• uporabljam več kot en elektronski račun – glavnega le za elektronsko pošto in nikoli za prijavo v storitve, hrambo fotografij itd.;

• kadar je mogoče, naredim račun z elektronsko pošto namesto prijave z Google/Facebook/Microsoft/Apple računom;

• vedno aktiviram dvostopenjsko prijavo, zadnje čase pa »gesključe« (passkey), za hranjenje uporabljam Bitwarden.

Verjetno je upor proti velikanom vnaprej izgubljena bitka. Pobude po ukinjanju računov se mi zdijo, kot bi poskušali požgečkati kita. A kljub temu sem optimist, saj se je kritičen del tehnološke skupnosti zbudil in začel pospešeno razvijati ter uporabljati storitve, kot smo jih nekoč že bili vajeni – odprte, brez vsiljenih reklam, brez prekomernega zbiranja podatkov in z uporabniki v središču. Verjamem, da najboljše ne bodo zastonj – nekatere bomo plačevali z denarjem, za druge pa bomo največji navdušenci porabili nekaj časa in veliko energije, da jih bomo vzpostavili in vzdrževali sami.

Dokler ne bo nekdo, ki je danes na strani »upornikov«, ponudil res odlične storitve, ki jo bomo uporabniki pograbili, ponudnik pa bo zavoljo dobička prestopil na temno stran in povzročil nov cikel.