Ko se zavarovalništva loti umetna inteligenca
Generativna umetna inteligenca in zlasti agenti UI lahko korenito spremenijo pravila igre v svetu zavarovalništva. Na bolje, kakopak.
Generativna umetna inteligenca in zlasti agenti UI lahko korenito spremenijo pravila igre v svetu zavarovalništva. Na bolje, kakopak.
Banke danes v tehnologijo vlagajo več kot kadarkoli prej. Merijo na inovativnost, odpornost in odlično uporabniško izkušnjo, s katerimi bi si zagotovile trajno konkurenčno prednost. A to je vse prej kot lahko.
Medtem ko v nekaterih panogah že odstotek letne rasti pomeni izjemen uspeh, se v drugih spogledujejo s povsem neverjetnimi številkami. Celo v zavarovalništvu, ki med splošno javnostjo vsekakor velja za zrelo področje. In vendar bo tudi tu tehnologija pustila izjemen pečat ter poskrbela, da bomo priče novim zmagovalcem in poražencem. Sam bi vsekakor stavil na tehnološka podjetja, ki vstopajo v svet (po)zavarovanj, saj sem prepričan, da je pred njimi lepa prihodnost. Takšno jim namreč napoveduje tudi raziskava podjetja Precedence Research, ki ocenjuje, da bo panoga insurtech z letošnjih 26 milijard dolarjev v zgolj desetletju zrasla na okoli 610. Če vam gre matematika dobro od rok, ste lahko izračunali, da to pomeni kar 37-odstotno povprečno letno rast.
Razumevanje podjetij, da varnostno-operativni center (VOC) ni zgolj strošek, ampak strateška naložba v odpornost in konkurenčnost, bo ključnega pomena za kibernetsko varnost v kompleksni digitalni prihodnosti.
Realnost iz sveta kibernetske varnosti: obramba je vedno korak za napadalci. A tisto, kar šteje daleč največ, je dejstvo, da se zlepa ne predaja.
Kljub eksponentni rasti naložb v varnostne tehnologije in nenehnemu uvajanju novih orodij število varnostnih incidentov v poslovnih okoljih narašča. In so vse dražji, za nekatera podjetja celo uničujoči. Stroka meni, da težava ne leži v pomanjkanju tehnologije, temveč v strukturni in kulturni zastarelosti, saj podjetja ne morejo slediti hitrosti in kompleksnosti digitalne preobrazbe in napredovanju groženj, ki jih poganja umetna inteligenca.
Medtem ko je Slovenija, po moji laični oceni, da ne bo pomote, šele na pragu četrte industrijske revolucije, pogosto imenovane industrija 4.0, je Japonska pionir koncepta družba 5.0. Vem, spet neke številke in različice. Le kdo bi vse to spremljal?! Kaj šele (resnično) razumel. Toda sveža japonska vizija tehnologije ne vidi le kot gonilo gospodarske rasti, temveč tudi kot orodje za reševanje družbenih izzivov. Ste zastrigli z ušesi? Pravilno. Dejstvo je, da napredek človeštva ne more biti povezan le z napredkom industrije, napredovati moramo kot družba.
Za industrijski internet stvari (IIoT) nekateri strokovnjaki menijo, da je srce digitalne preobrazbe v industriji. Da je več kot le vsota delov, ki ga sestavljajo. Pravcata stvaritev.
Prehajamo v novo industrijsko revolucijo, t. i. industrijo 5.0, ki se preusmerja z osredotočanja na avtomatizacijo in divjo učinkovitost na personalizacijo ter sodelovanje med ljudmi in stroji. Zdi se, da bo krog naposled sklenjen.
Zdi se, da je tehnološko gnano izobraževanje šele dobro zagnalo svoje kolesje. In postavilo temelje za vseživljenjsko učenje.
Uvajanje novosti na področju poslovne programske opreme ne pomeni le sledenja najnovejšim skovankam in trendom. Gre za usklajevanje vrednot podjetja s tehnologijo, ki prinaša resnične rezultate.
Letos ste zagotovo slišali na ducate prijateljev, znancev in sodelavcev peti hvalnice umetni inteligenci (UI). Še najbolj so trenutno nad njo navdušeni tisti, ki gulijo šolske klopi, saj jim, če se znajdejo, močno pomaga pri domačih in seminarskih nalogah. In še čem drugem. Super, dijaki in študenti se znajdejo, bi lahko dejali, a stvar ima tudi znatno negativne posledice.
Poenotene komunikacije se razvijajo ter selijo v osrčje poslovne in tehnične infrastrukture.
V manj kot dveh desetletjih se je računalniški oblak iz obrobne inovacije razvil v hrbtenico digitalne družbe. Od preprostega shranjevanja podatkov do celovitih poslovnih platform, oblak podjetjem omogoča preobrazbo znotraj in zunaj svojih zidov.
Računalniški oblak zveni kot obljuba odrešitve za poslovne izzive. Tehnološki mit, ki obljublja neomejene zmogljivosti, takojšnjo dostopnost in po novem še (umetno) inteligenco na zahtevo. A čeprav je njegovo jedro sestavljeno iz silicijevih možganov in kablov, prepredenih skozi kontinente, oblak ni božanstvo. Je orodje. In kot vsako orodje nosi v sebi ambivalentnost.
Sodobna logistika ni zgolj niz tehničnih inženirskih izzivov, temveč umetnost usklajevanja tokov, prostorov, ljudi in časa, kjer vsak element – od načrtovanja poti do upravljanja zalog – zahteva ustvarjalno vizijo, dobro strategijo in še boljšo izvedbo. Logisti uporabljajo podatkovne modele kot čopiče, orodja IoT in umetno inteligenco kot barvno paleto, medtem ko digitalni dvojčki, avtomatizacija in robotizacija tvorijo platno, na katerem nastaja brezhibna simfonija premikanja dobrin. Preveč pesniško? Prav. A to ne spremeni dejstva, da je sodobna logistika umetnost.
V sodobnem zdravstvu se razvoj naprednih tehnologij poglobi v posameznikovo biologijo, materializacijo anatomske unikatnosti in mehansko preobrazbo kirurških postopkov. Ste pripravljeni na zdravstvo prihodnosti?
Implementacija sodobnih tehnologij v skladišča prinaša številne prednosti, kot so izboljšana učinkovitost, natančnost, varnost in prilagodljivost.
Digitalna preobrazba transporta ni zgolj nadgradnja obstoječih sistemov z novimi tehnologijami, temveč celovita sprememba paradigme mobilnosti, kjer se podatki, povezljivost in avtomatizacija prepletajo v inteligentne, trajnostne in uporabniku prilagojene rešitve.
V svetu, ki diha v ritmu električnih impulzov, so podatkovni centri postali svetišča sodobne družbe. V njih ni molitev, temveč transakcije. Ni poslikanih stekel, temveč svetlobni podpis notranjosti krojijo LED-sijalke. V njih se ne časti bogov, temveč informacije. In kljub tej navidezni veličini, kljub milijardam (podatkov in evrov), ki tečejo skozi njihove optične žile, nekaj »ne štima«. Nekaj temeljnega, tihega, a nezanemarljivega. Kaj je torej danes narobe s podatkovnimi centri?
V svetu, kjer algoritmi (že) odločajo namesto ljudi in kjer je resnica shranjena v neskončnih zbirkah ničel in enic, stojijo tihi velikani – podatkovni centri. Ti niso le infrastrukturne postaje digitalne civilizacije, temveč metaforične katedrale sodobnosti: prostori, kjer človeštvo časti znanje, povezljivost in hitrost obdelave podatkov. V njih ne boste slišali molitev, temveč šum prezračevalnih sistemov in brnenje elektronskih sklopov sistemov napajanja.
Danes se IT-infrastruktura ne meri več po tem, koliko strežnikov imate, temveč po tem, kako hitro se lahko prilagodite spremembam. Je vaša infrastruktura zmožna absorbirati šoke, podpreti sodobne delovne obremenitve (beri: umetno inteligenco), ohraniti varnost v vsakem kotičku in ob tem še varčevati z energijo?
Verjetno ste že slišali analogijo, da je posel močno podoben športu. Tudi v podjetju sestavite najboljšo mogočo ekipo sodelavcev in jo »postavite na igrišče« oziroma pošljete na tržišče s strategijo, za katero upate, da bo zmagovalna. Sir Alex Ferguson, legendarni trener prav tako legendarnega nogometnega kluba Manchester United, je že pred desetletji izjavil, da ima pot do uspeha opraviti z odpravo čim večjega števila presenečenj, saj je življenje polno nepričakovanih dogodkov. Povedano drugače: gre za to, da se stvari v praksi spreminjajo in da mora podjetje včasih (in čedalje pogosteje) prilagoditi svojo strategijo, da bi zmag(ov)alo.
Kakovost podatkov in informacij še kako vpliva na odločanje v različnih panogah. Področje podatkovne znanosti se spopada z novimi izzivi in priložnostmi ne le glede zbiranja in analize podatkov, temveč tudi razumevanja in rabe pri poslovnih uporabnikih.
Videokonference so postale eno ključnih orodij sodobnih komunikacij, saj povezujejo posameznike in podjetja po vsem svetu. Njihov pomen že presega rutinske sestanke in močno vpliva na poslovanje podjetij, spreminja celotno izobraževanje, trgovino in zdravstvo.
E-trgovina bo kmalu predstavljala četrtino vse maloprodaje, pri čemer več kot tretjina (37 odstotkov) potrošnikov spletne nakupe že opravlja tedensko.
Zadnje leto se zdi, da vsi v IT (in širše) govorijo le še o umetni inteligenci, toda ob analizi trendov digitalne preobrazbe hitro postane jasno, da generativna umetna inteligenca in strojno učenje nista edini inovaciji, na kateri velja biti pozorni.
Drži, da je pandemija pospešila vlaganja v svet IT, da smo lahko delali in se izobraževali na daljavo. Nekaj od teh navad smo ohranili še danes. Torej smo sebi in drugim dokazali, da se spremembe da uvesti. Ampak zdi se mi, da se hitro vračamo na stara pota, vsaj kar zadeva digitalno preobrazbo. Pravilno smo postavili en košček, a mozaik je še velik.
3D-tisk oziroma dodajalna proizvodnja preoblikuje načrtovanje in proizvodnjo najrazličnejših izdelkov – serijskih ali po meri. Preverili smo najobetavnejše tehnologije v svetu 3D-tiskanja.
Novotarij in odprtih vprašanj v svetu CAD in CAM je čedalje več. A zdi se, da tudi konkretnih odgovorov ...
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih