Računalniki, telefoni in tablice so že dolgo predstavljeni kot naprave, ki jih je mogoče nenehno izboljševati. Vedno naj bi obstajal še en program, še eno orodje, še en klik, s katerim bo naprava hitrejša, čistejša, varnejša in bolj odzivna. Prav na tej obljubi je zrasla cela industrija programske opreme, ki ne prodaja nujno učinka, temveč predvsem občutek nadzora. Uporabniku ponuja pomiritev: nekaj je narobe, a brez skrbi, tukaj je rešitev.
Ljudje bodo vedno stavili, kartali in špekulirali, saj to počnejo že vso zgodovino. Moderna tehnologija pa je to početje postavila na povsem novo raven. Iz domačega naslanjača lahko stavite, koliko bo cena nafte, kdo bo zmagal na nogometnem prvenstvu in kdaj bodo Američani zavzeli Kubo. Razmah stav na družbene dogodke je trenutno podoben divjemu zahodu, le umrl ni še nihče. Ali pa tudi.
Razmah umetne inteligence je nadpovprečno osrečil državo, katere edini prispevek je srečno naključje, ki ji je namenilo pravo ime in še bolj pravo spletno domeno. Angvila si s prodajo domen .ai zagotavlja že polovico proračunskih prihodkov.
Oktobra je luč sveta ugledala še ena konkurentka Wikipedije, o kateri se govori precej več kot o drugih nesojenih alternativah. Grokipedijo je napisala umetna inteligenca Grok, ki jo je ustvarilo podjetje xAI v lasti Elona Muska. Grokipedija je popačena enciklopedija sveta, ki je zelo podoben resničnemu, a to ni.
Zgodovina računalniških virusov ni zgolj zgodba o kodi, ki se je izmuznila nadzoru. To je pripoved o človeški radovednosti, domiselnosti ter tudi o nepredvidenih posledicah razvoja tehnologije. V svetu, kjer so bili prvi računalniki veliki kot sobe in dostopni le redkim izbrancem v raziskovalnih ustanovah, si je le malokdo predstavljal, da bodo ti mogočni stroji nekoč vsakdanji in ranljivi kot povsem običajni organizmi. Še manj pa, da bodo ti organizmi zbolevali. In vendar se je zgodilo točno to – računalniki so se okužili, zboleli, širili digitalne bolezni in postali prenašalci nečesa, kar je danes postalo temeljni izziv informacijske varnosti – zlonamerne kode.
Zlonamerna programska oprema, znana tudi kot malware, se pojavlja v različnih oblikah, od virusov in črvov do trojanskih konjev in izsiljevalske programske opreme. Vsaka vrsta ima svoje posebnosti, načine širjenja in učinke, vendar jim je skupno to, da delujejo brez vednosti uporabnika ter pogosto povzročajo finančno in podatkovno škodo.
… dovolj glasbe, bi lahko zaključili, ko smo se letos spet lotili primerjave »cenejših« pametnih telefonov. Tistih torej, ki jih lahko na slovenskem tržišču v prosti prodaji dobimo za manj kot 300 evrov.
Tudi letošnje poletje smo se v dopustniških časih kratkočasili ob netflixih in youtubih, ki so se vrteli na 55- in vedno bolj 65-palčnih modelih testnih televizorjev, ki smo jih razpostavili v našem laboratoriju. Ker se primerjalnega testa televizorjev lotimo enkrat letno, je to ravno dovolj dolga doba, da lahko zaznamo in ocenimo razlike, tehnološke in cenovne, ki se zgodile od zadnjega pregleda.
Priznajmo, v resnici smo računalniški obsedenci. Prav, gibanje v naravi, šport, rekreacija, celo adrenalin, tudi to nam gre, vendar brez računalnikov težko. Tiste v samih kolesih smo že obdelali, oglejmo si še tiste »prave«.
Električna kolesa niso le … kolesa. Počasi postajajo računalniki na kolesih, zaradi česar smo jih tudi opazili in jim posvetili tokratno posebno poletno številko. Če imajo navadna kolesa le dve kolesi, okvir, amortizerje in menjalnik, imajo električna še kaj več. Tudi na strojni oziroma mehanski ravni.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
