Piše se leto 2015 in če bi smeli verjeti Holywoodskim spektaklom izpred treh desetletij, bi se morali sedaj najstniki naokoli preganjati na lebdeči rolki, kot se je Michael J Fox v filmu Nazaj v prihodnost 2. A kaže, da so filmarji ob napovedovanju prihodnosti vsaj tako zmotljivi kakor pravi strokovnjaki.
»Ali ste izdelali varnostno kopijo?« je vprašanje, ki ga računalnikarji ponavljamo vedno znova in znova (»Zakaj ne?« je verjetno naslednje na seznamu največkrat zastavljenih), saj je pomembne podatke pametno imeti spravljene na več mestih. Pa ste kdaj pomislili kako bi bilo izdelati varnostno kopijo – interneta?
Tu in tam se zvezde pravilno razporedijo in si v koledarskem letu sledi veliko dosežkov, ki močno zaznamujejo tedanje in prihodnje rodove. Pred leti smo govorili o čudežnem Einsteinovem letu 1905, ko je pojasnil fotoelektrični pojav, Brownovo gibanje in posebno teorijo relativnosti ter slovito enačbo E = mc2. Leto 1969 je na prvi pogled bolj ležerno.
Xerox PARC (Palo Alto Research Center) je znan laboratorij iz zgodbe o nastanku modernih računalnikov. Po legendi naj bi mladi Steve Jobs vohunil po raziskovalnem centru in najboljše tehnologije gladko uporabil za svoj Macintosh. Tej pripovedi vsako desetletje doda še nekoliko več skrivnostnosti, a v resnici ni bilo tako preprosto.
Internet reči (angl. Internet of Things, IoT) zapoveduje, da spletno povezavo vgrajujemo v reči, ki jih na prvi pogled niti ne potrebujemo, in smo nato prepričani, kako še uporabnejše so postale. Zdi se, da je večina pametnih zamisli že bolj ali manj iztrošena, zato izdelovalci nameščajo internetne povezave v zelo »zanimive« reči, kot da se trudijo izumiti najbolj bedasto od vseh.
Dandanes se zdi, da se za dobro človeštva borijo le še Marvelovi Avengersi in DCjeva Justice League, drugi pa snemamo selfije in se razvajamo v foteljih, čakajoč naslednji veliki izum, ki ga bo naznanil Kickstarter. A nismo bili vedno tako zagledani vase in še pred desetletji so velik napredek tehnike omogočale združbe drugačne vrste – raziskovalni laboratoriji večjih gigantov s področja elektronike in telekomunikacij. Večji del 20 stoletja je bil Bell Labs najbolj inovativna znanstvena organizacija na svetu, zato se je je prijel vzdevek tovarna idej.
Konec leta malone vsi podležemo božično/novoletnemu razpoloženju, ki temu pomeni občudovanje praznično okrašenega mesta, onemu poslušanje venomer iste skladbe o belem božiču, tretjemu mrzlično iskanje daril za najbližje. Tej noriji se bomo pridružili tudi mi, a ker najboljše računalnike in tiskalnike, fotoaparate in televizorje redno preizkušamo in že tako ali tako sproti ocenjujemo, smo se odločili, da predlagamo nekatera zanimiva darila, ki so morda manj blizu običajno obravnavanim računalniškim temam.
V uredništvu Monitorja se ob napovedih revolucionarnih izdelkov velikokrat počutimo kot šlogarice, saj moramo na podlagi izjave za javnost, preteklih izkušenj in zdrave kmečke pameti, še preden izdelek prejmemo v roke, ugotoviti, ali je napoved izdelovalcev naravno zmerno optimistična ali pa so imeli v marketinškem oddelku le nekoliko preveč vznesen dan. Da zamisel o šlogaricah ni ravno iz trte izvita, je dokaz naša rubrika »Kukalo v prihodnost,« kjer napovedujemo izdelke, četudi se marsikdo v uredništvu namesto na kavno usedlino bolj zanaša na obrane kurje kosti.
Mlajši bralci povečini ne vedo, da smo tudi v Sloveniji imeli elektronskega giganta – tovarno Iskra, ki je izdelovala vse, od televizorjev in računalnikov do gospodinjskih naprav in telefonov. Prav slednji so v sedemdesetih in osemdesetih letih dosegli vrhunec tako po zanesljivosti kot po oblikovanju. Na žalost pa nadaljevanje zgodbe ni prav nič razkošno, saj so razni poskusi delitve pogače konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let pomenili razkosanje tovarne in zaton velikana, četudi so nekateri deli Iskre še danes znani in cenjeni dobavitelji različnih industrijskih komponent.
Pred meseci smo predstavili pametno hišo s pametno napeljavo, ki je omogočala opravljanje marsikatere naloge avtomatsko ali na daljavo. Toda izvedba pametne napeljave je podvig, primernejši za novogradnje, zahteva pa tudi veliko aktivnega sodelovanja lastnika in načrtovalca.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
