Pogoni SSD so eno najhitreje razvijajočih se področij v svetu računalništva. Zato smo se v Monitorjevem laboratoriju odločili, da nov veliki test bliskovito hitrih pogonov opravimo že po vsega devetih mesecih, saj so nam izdelovalci poslali na preizkus več kot ducat novih modelov. Skupna imenovalca vseh preizkušenih pogonov sta seveda hitrost in izjemna odzivnost, ki naredita uporabniško izkušnjo pri igranju ali resnem delu z računalnikom še toliko boljšo.
Večpredstavni podaljški z vsako novo generacijo dokazujejo, da gre za hitro razvijajoče se področje domače zabave. Čeprav so jim analitiki že obljubljali zaton, saj premorejo sodobni televizorji vse več pametnih funkcij, pa se podaljški ne dajo. Syabas, eden prvih inovatorjev na tem področju, s svojim modelom A-300 dokazuje, kaj vse je mogoče stlačiti v škatlo, ki je velika kot poštena knjiga.
Nameni, zakaj ljudje kupujemo televizorje, so zelo različni. Nekatere zanimajo le dnevnoinformativne vsebine, spet drugi stavijo na šport, tretji na ogled programov s tematiko narave in dokumentarci. Še največ pa je tistih, ki si želijo ob ogledu tv programov ali drugih vsebin preprosto zabavati ali vsaj odpočiti. Vsem profilom uporabnikov je torej skupno to, da si želijo pestrih vsebin. In pametni televizorji počno prav to - širijo področje uporabnih vsebin v internet. Torej na področje, ki je praktično brez meja. No, vsaj v teoriji. Pametni televizorji so namreč še vedno razmeroma omejene naprave, vsaj v primerjavi s pametnimi mobilniki ali računalniki.
Glede na priljubljenost pametnih mobilnih telefonov, ki so z razmahom mobilnega interneta in možnostjo uporabe najrazličnejših aplikacij postali prava prodajna uspešnica, je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bo koncept povezanih naprav naselil tudi v televizorje. Danes tako skorajda ni več izdelovalca televizorjev, ki v svojem prodajnem programu ne bi imel serije "pametnjakovičev".
T. i. večpredstavni podaljški so se začeli v dnevne sobe seliti že pred leti, ko je postalo jasno, da poleg vitkega digitalnega televizorja res ne sodi velik in glasen računalnik, ob pomoči katerega bi uporabniki predvajali bogate avdio in video vsebine. Majhne škatlice so od našega zadnjega preizkusa, od tega mineva že dve leti, napredovale v smeri, ki smo jo napovedali že tedaj - v omrežno povezovanje in tesnejšo navezo s spletnimi mesti in storitvami.
Digitalna doba nas je povsem razvadila. Največje razvajence najdemo prav med večpredstavnimi zanesenjaki, ki prezirajo video vsebine, ki ne dosegajo visoke ločljivosti, ter svoja ušesa razvajajo s polnim prostorskim zvokom. A ker večino bogatih digitalnih vsebin danes najdemo predvsem na računalnikih, želeli pa bi si jih na digitalnem televizorju ali projektorju in avdio sprejemniku, potrebujemo še en vmesni člen. Večpredstavni podaljšek, dobrodošel.
V Sloveniji trg projektorjev za hišni kino velja za nišni, tako vsaj trdijo prodajalci, zato je na voljo le omejeno število predstavitvenih modelov, prodaja pa poteka pretežno po naročilu. Vladarji dnevnih sob torej do nadaljnjega ostajajo veliki digitalni televizorji, pa je to upravičeno? Preizkusili smo deset projektorjev vseh velikostnih, zmogljivostnih in cenovnih razredov.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
