Vsako sekundo vsakega dneva nekje nekdo tipka v kitajski pisavi, naj bo v parku v Hongkongu, za pisalno mizo v Tajvanu ali vrsti v trgovini v Šanghaju. Mehanska plat je nekoliko drugačna od tipkanja v angleščini in francoščini …
Za uradno zvenečim naslovom se skriva kopica koristnih orodij, ki segajo od slovarjev prek korpusov do pravih digitalnih pomočnikov, ki so jih slovenski raziskovalci razvili za nas – uporabnike slovenskega jezika. Na ljubljanski univerzi deluje Center za jezikovne vire in tehnologije, ki danes skriva pravo zakladnico orodij, za katera večina sploh še ni slišala. Danes bomo to spremenili.
Jeseni bo preteklo dve leti, kar nas je srečala uporabna umetna inteligenca. Karkoli jedkega si že mislite o njenih prvih korakih, do danes je uspešno pognala korenine v naših vsakdanjikih. Dogajanje je nadvse podobno tistemu ob prihodu interneta in pozneje družbenih omrežij. Nekateri so vzvišeni in še niso potuhtali, da se na forumih prepirajo z nevronskimi mrežami. No, tehnologija pa se je medtem že dodobra razpasla.
Digitalna aleksandrijska knjižnica oziroma projekt Arhiv interneta (Internet Archive) je na sodišču izgubila sodno bitko z založniško industrijo. Knjižničarji, zgodovinarji in digitalni aktivisti opozarjajo, da bo to nepopravljivo 'pokvarilo' internet.
Vrsta ameriških zveznih držav ubira nove taktike v želji, da bi mladoletnim osebam preprečili dostop do pornografskih vsebin, vendar preverjanje starosti z osebnim identifikacijskim dokumentom vpliva na vse uporabnike in stopa na tanki led omejevanja dostopa.
Kaj so umetnointeligenčni pospeševalniki? Kako delujejo, zakaj jih bomo v nekaj letih uporabljali že vsi in ali jih danes res lahko kupimo že za manj kot stotak?
Če si v 80. letih prejšnjega stoletja želel postali največje podjetje na svetu, si se skoraj zagotovo moral pečati z nafto. To so bila leta, ko so na vrhu lestvic kapitaliziranih vrednosti podjetij kraljevale družbe, kot je Exxon. A 90. so vse skupaj prevrnila na glavo. Najprej so zrasla telekomunikacijska podjetja, nato so jih začela prehitevati računalniška, še nekaj kasneje pa internetna. In tako je ostalo vse do danes.
»Zasebnost je vprašanje življenja in smrti«
O komunikacijski aplikaciji/platformi Telegram se je pretekli mesec veliko govorilo zaradi aretacije njegovega soustanovitelja in direktorja Pavla Durova v Franciji. Kaj točno je Telegram in v čem se razlikuje od drugih podobnih platform?
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih »ajtijevcev« in strokovnjakov s področja računalništva.
Potovanje z majhnim otrokom je lahko stresno za vse vpletene. Vsak starš sanja o tem, da bi otroka ohranil srečnega in mirnega na dolgem letu, vendar to ni vedno tako preprosto. Poleg tega, da spakiramo vse potrebščine, od prenosne previjalne podloge do najljubše igračke, je včasih treba razmišljati tudi zunaj okvirov, da preprečimo izbruh joka ali trme. Tukaj nam lahko na pomoč priskoči telefon iPhone. Preden se odpravimo na počitnice, nanj naložimo nekaj dobrih aplikacij!
Jesen je najbolj pisan čas v letu. Odpadajoči listi, mehko sonce in prijetne temperature so razlogi za uživanje na prostem. Da sprehodi ne bodo brez cilja, si lahko omislimo nabiranje jesenskih plodov, izdelavo jesenskega kolaža ali poglobimo znanje o rastlinju, na katero naletimo. Naš seznam uporabnih aplikacij bo poskrbel, da bo jesenski izlet v naravo uspešen.
FlowBuddy FlowBuddy predstavlja zanimiv sistem blokiranja motečih aplikacij s prilagojenimi seznami, ki za dostop do izbrane aplikacije od nas zahtevajo opravilo učne vaje.
Battery Guru Aplikacija Battery Guru ponuja vpogled v zdravje baterije, njeno napetost, tok in moč ter s pridobljenimi informacijami postreže nasvete za podaljšanje življenjske dobe.
Konec poletja je navadno čas, ko se proizvajalci odločijo predstaviti jesenske novosti, ki naj bi se dobro prodajale tam nekje do božičnih razprodaj. Tako smo dobili nove telefone Pixel in iPhone, nove pa so tudi – pametne ure.
Da bi zagotovili veljavnost elektronskega podpisovanja, ga je treba umestiti v pravni okvir. Podobno kot drugje imamo tudi v Sloveniji ustrezno pravno ureditev (od leta 2000). Ta je nastala (ZEPEP) na osnovi evropske Direktive 1999/93. Zaradi njene ohlapnosti pri implementaciji je Evropska komisija leta 2014 omejila pravila z Uredbo (EU) o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije, krajše eIDAS. Letos smo dobili različico 2.0.
Gotovo ste se že znašli v zagati, kako izvesti digitalno podpisovanje elektronskega dokumenta, če mora to storiti več ljudi. Pošiljanje PDF od vrat do vrat je rešitev, ki bi ji težko tako rekli. Obstaja več sistemov, ki so namenjeni delu z dokumenti in večkratno podpisovanje opravijo kot za šalo. Podpisujemo lahko na računalnikih, tablicah ali telefonih, lokalno ali v oblaku, sami ali skupinsko. Poglejmo, kaj obstaja na naših tleh.
Tehnologija je poskrbela za preobrazbo sodobnih učilnic in preoblikovala način izvajanja ter doživljanja izobraževanja.
Uvajanje digitalne tehnologije je povzročilo številne spremembe v izobraževanju in učenju, vendar ali res lahko trdimo, da je tehnologija korenito spremenila izobraževanje?
To ugotavljajo tudi podjetja. Nevsakdanja raziskava podjetja Gartner ugotavlja, da v povprečju dve podjetji od treh obžalujeta nakup nove programske opreme.
Ponudniki poslovne programske opreme hitijo vključevati tehnologije umetne inteligence v svoje izdelke in zatrjujejo, da tako dobrih rešitev še ni bilo.
Ima Gartner prav, ko napoveduje, da bo že prihodnje leto kar 85 odstotkov podjetij za poslovanje uporabljalo računalništvo v oblaku?
Ko uporabniki in podjetja naletimo na licenčne in druge pogoje, povezane s programsko opremo, samo prevrtimo ali preklikamo nekaj deset strani drobnega tiska, iščoč gumb Potrdi oziroma Se strinjam. Tej pogojev in pravil nihče ne bere, vključno z menoj, sicer verjetno ne bi namestili niti enega programa. Ključen in najkrajši mogoči povzetek pa se bere nekako takole: programska oprema je na voljo »taka, kot je«, brez posebnih zagotovil in garancij, posebej kar zadeva prihodnje posodobitve programske opreme.
Dovršitev polprevodniške tehnologije v mikroelektroniki predstavlja odločilen korak v smeri današnje informacijske ali digitalne dobe. Z napredujočim zmanjševanjem elektronskih sklopov je mikroelektronika omogočila radikalen tehnološki preskok in edinstveno stapljanje področij, kot so informatika, računalništvo in telekomunikacije.
V osrčju sončne Kalifornije, v živahnem mestu San Diego, se je leta 1985 začela pisati zgodba o inovacijah, ki so za vedno spremenile svet komunikacij. Skupina sedmih vizionarjev, med njimi izjemen inženir in podjetnik Irwin Jacobs, je združila svoje znanje in strast do tehnologije ter ustanovila podjetje Qualcomm.
Amazon je pred kratkim razglasil, da je celih sedem let pred skrajnim datumom zakupil dovolj čiste elektrike za pokrivanje potreb vseh pisarn, podatkovnih središč, trgovin s hrano in skladišč, ki jih upravlja po vsem svetu. To novico je objavil kmalu po Googlovem priznanju, da je ob povečanju potreb po energiji zaradi delovanja umetnointeligenčnih sistemov njihov izpust lani poskočil za 13 odstotkov in da mora zato preklicati trditve, da je že dosegel ogljično nevtralnost.
Če ste na Kitajskem in v mestu iščete kolo v skupni rabi, boste morda naleteli na nekoliko drugačno prevozno sredstvo z rezervoarjem vodika v velikosti plastenke.
Letošnje počitnice so bile prelomne, prvič po dobrih 30 letih mi je družbo na morju namreč delal le telefon. Vsa preostala fotografska krama, razen mini stativa, je ostala doma.
Računalniki, ki jih poganja Windows, so se sredi julija ustavili in se niso več zagnali. Hitro je postalo jasno, da je apokalipso povzročila programska oprema, ki bi morala varovati pred takšno katastrofo. Napaka je bila banalna, popravilo pa tudi, a je zahtevalo ročni pristop k vsakemu izmed 8,5 milijona prizadetih sistemov. Dotlej pa so stali letala, proizvodni obrati, trgovine in drugi sektorji.
Po dobrem letu dni čedalje pogostejših pritožb uporabnikov, da so Intelovi procesorji 13. in 14. generacije Raptor Lake »nestabilni«, je zgodba vendarle dobila epilog. V podjetju so priznali, da je vzrok napaka v mikrokodi, a so posledice hujše od optimističnih napovedi – prizadeti sistemi imajo nepovratno okvarjene procesorje, ki jih bo treba zamenjati. A to je le ena izmed treh napak, ki so Intel pestile v zadnjem letu.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
