Najboljše na Androidu
WTMP Odličen sistemski pripomoček posname sliko vsiljivca, ki poskuša odkleniti telefon. Če mu uspe, postreže tudi z aplikacijami, ki so bile odprte.
WTMP Odličen sistemski pripomoček posname sliko vsiljivca, ki poskuša odkleniti telefon. Če mu uspe, postreže tudi z aplikacijami, ki so bile odprte.
NT Konferenca brez Microsofta in nahrbtnikov? No, povsem brez vendarle ne. Vsekakor pa je NT Konferenca postala samostojna blagovna znamka, kjer Microsoft ni več glavni organizator, ampak le še eden izmed (večjih) sponzorjev.
Včasih me kdo vpraša: »Kaj je sploh ta umetna inteligenca na telefonih, ki jo menda vsi zdaj imajo, na kaj je treba paziti pri nakupu?« Naj poskusim odgovoriti.
Računalniške komunikacije so bile sprva vezane na obstoječe telekomunikacijske tehnologije, hiter razvoj računalništva in vse večje potrebe po prenosu podatkov pa so narekovali oblikovanje sodobnejših digitalnih omrežij s hitrimi hrbtenicami ter postopno digitalizacijo starejših analognih omrežij in storitev.
Naprave, nekoč rezervirane za vojsko, danes pod krinko varnosti tiho vstopajo v civilno sfero. Lovilci IMSI, naprave za prestrezanje mobilnih povezav, so postali simbol prikritega tehničnega nadzora — učinkoviti, nevidni in pogosto pravno neurejeni. Njihova uporaba odpira vprašanja o ravnotežju med varnostjo in zasebnostjo ter spoštovanju temeljnih pravic.
Po več kot desetletju napovedi, da bo nova tehnologija zdaj zdaj nared, smo letos dobili prve široko dostopne diske, ki uporabljajo tehnologijo magnetnega zapisa s toploto. V naslednjih letih bodo tehnologijo sprejeli vsi proizvajalci diskov, z njo pa do konca desetletja obljubljajo 100 TB na disk. Začenja se lov na petabajt!
… so si najbrž rekli na britanskem BBC, ko so raziskovali rusko dezinformacijsko kampanjo, ki je ob pomoči umetne inteligence »ukradla« glasovno identiteto nekega britanskega svetovalca za nujno medicinsko pomoč. Čeprav je šlo v tem primeru za delo ruskih hekerjev, pa aplikacije za glasovno kloniranje lahko brez večjih težav preizkusimo tudi sami.
Zdi se, da je tehnološko gnano izobraževanje šele dobro zagnalo svoje kolesje. In postavilo temelje za vseživljenjsko učenje.
Uvajanje novosti na področju poslovne programske opreme ne pomeni le sledenja najnovejšim skovankam in trendom. Gre za usklajevanje vrednot podjetja s tehnologijo, ki prinaša resnične rezultate.
Letos ste zagotovo slišali na ducate prijateljev, znancev in sodelavcev peti hvalnice umetni inteligenci (UI). Še najbolj so trenutno nad njo navdušeni tisti, ki gulijo šolske klopi, saj jim, če se znajdejo, močno pomaga pri domačih in seminarskih nalogah. In še čem drugem. Super, dijaki in študenti se znajdejo, bi lahko dejali, a stvar ima tudi znatno negativne posledice.
Če bi se vrnili v pozna 80. leta in se sprehodili po hodnikih Fraunhoferjevega inštituta v malem nemškem mestu Erlangen, bi nas pričakali vonj po kavi, zvok udarcev na stare računalniške tipkovnice in komaj slišno brnenje laboratorijskih naprav. Tam je sedela skupina inženirjev in znanstvenikov, ki si verjetno niti v sanjah ni predstavljala, da bo s svojim delom spremenila način, kako človeštvo posluša glasbo.
Ob besedi »virus« večina najprej pomisli na telesno bolezen, toda že desetletja obstajajo digitalni virusi, ki so pogosto veliko bolj tihi, a včasih neprimerno bolj destruktivni. Medtem ko so zgodnji računalniški virusi delovali kot potegavščine ali eksperiment programerske spretnosti, se je z razmahom interneta vse spremenilo. Zlonamerna programska koda ni več le orodje za dokazovanje, temveč sredstvo za nadzor, sabotažo in množično finančno izsiljevanje. In v nekaterih primerih celo orožje držav.
Obstaja precej dobrih rešitev, ki jih uporablja dosti manj ljudi, kot bi si želeli. Mednje sodi tudi elektronska osebna izkaznica, ki jo že tri leta dobivajo vsi Slovenci, a velika večina ne pozna in ne uporablja njenih prednosti. Hkrati se v prihodnjih mesecih obetajo pomembne izboljšave in nadgradnje, med katerimi sta tudi virtualna osebna izkaznica in digitalna denarnica.
Po poročilu britanske nevladne organizacije Internet Matters se skoraj 70 odstotkov otrok v starostni skupini od 9 do 17 let redno pogovarja z umetnointeligenčnim klepetalnim robotom.
V Veliki Britaniji so te dni še enkrat dokazali, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Kot eni prvih na svetu so namreč uvedli obvezno preverjanje starosti za vse britanske spletne uporabnike, s tem ukrepom pa naj bi pred »slabimi stvarmi« rešili otroke. Druge države pripravljajo podobne ukrepe, vprašanje pa je, ali bodo iz britanske izkušnje povzele prave zaključke.
V Belgiji, dva ducata kilometrov od Bruslja, domuje organizacija, za katero smo slišali zgolj tisti, ki se ukvarjamo z industrijo polprevodnikov, pa vendar brez nje ne bi imeli računalniških čipov, kakršne poznamo.
Za enim bolj nenavadnih naslovov se skriva resnični problem, ki bo nastopil prihodnje leto, priprave pa zahteva že letos. Paradoksalno Microsoft svetuje, naj ukrepamo takoj, obenem pa ta hip kaj dosti storiti ne moremo. Vseeno velja pogledati pod pokrov oziroma v matično ploščo.
Če bi četdžipiti vprašali, kako bo umetni razum (UR) vplival na človeštvo, bi si, samo za ta namen, ustvaril oči in z njimi zavil ter izpisal, da niti slučajno ne namerava ponavljati vsega, kar je že neštetokrat (na)povedal.
Sredi oktobra se bo iztekla podpora za Windows 10, pred čimer nas Microsoft svari že več kot leto dni. Vztrajanje pri starem sistemu naj bi predstavljalo huda varnostna tveganja. Ker številni starejši procesorji (in računalniki v celoti) uradno niso podprti, se zdi v primeru starega računalnika edina rešitev – nakup novega. A možnosti je precej več.
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih 'ajtijecev' in strokovnjakov s področja računalništva.
S pametnimi telefoni so med nas prišle aplikacije, ki so iz običajnih orodij prerasle v tehnološke pomočnike za tako rekoč vsako dejavnost. Nobena izjema ni ribolov, saj na mobilnih tržnicah mrgoli aplikacij, ki so koristne za slehernega sodobnega ribiča. Tako kot večina sodobnih digitalnih orodij tudi te pogosto vključujejo neko mero promocije ali oglaševanja. Oglejmo si torej tiste uporabne aplikacije, ki najučinkoviteje pomagajo pri načrtovanju in izvajanju ribolova.
Aplikacije, ki dostojno nadomestijo klasično pripravo z magnetno iglo za določanje strani neba, so zelo uporabne za pohodnike, navtike in ljubitelje aktivnosti na prostem, kjer povezava GPS ni vedno zanesljiva. Čeprav se v zadnjih desetih letih niso bistveno razvile in še vedno temeljijo na uporabi pospeškomera ter jih je treba občasno kalibrirati ali odstraniti magnetni ovitek, še vedno zanesljivo opravljajo svoje delo in ostajajo preprost, a učinkovit navigacijski pripomoček.
Touch Grass Zabavno omejevanje uporabe telefona zaklene moteče aplikacije, dokler ne stopimo ven in ne fotografiramo prave trave, s čimer spodbuja resnično gibanje na prostem.
DBMB DBMB utiša vse neznane in nezaželene klice brez sledenja ali oglasov. Samo shranjeni stiki zvonijo, ostali so le zabeleženi v zgodovini. Preprosto, varno in brez motenj.
Včasih je treba za rešitev modernih problemov stopiti globoko v zgodovino. Moderni zasloni LCD z osvetlitvijo so očem prenaporni, da bi jih uporabljali v e-bralnikih. A nekoč LCD-ji niso imeli osvetlitve, zato smo pri igranju Game Boya na zadnjih sedežih avtomobila nestrpno čakali obcestne svetilke. Zelo podobni LCD-ji se v barvah vračajo v e-bralnike.
Brati na zaslonu je mučno in očem neprijetno, zato že pol stoletja poteka razvoj elektronskega papirja. Črno-bele rešitve so že izjemno dobre, barvne pa dobivamo šele v zadnjih letih. Podjetje E-Ink razvija tehnologiji ACeP in Kaleido, ki imata vsaka svoje prednosti in slabosti. Če bi ju lahko križali, bi bil rezultat fantastičen.
Poenotene komunikacije se razvijajo ter selijo v osrčje poslovne in tehnične infrastrukture.
V manj kot dveh desetletjih se je računalniški oblak iz obrobne inovacije razvil v hrbtenico digitalne družbe. Od preprostega shranjevanja podatkov do celovitih poslovnih platform, oblak podjetjem omogoča preobrazbo znotraj in zunaj svojih zidov.
Računalniški oblak zveni kot obljuba odrešitve za poslovne izzive. Tehnološki mit, ki obljublja neomejene zmogljivosti, takojšnjo dostopnost in po novem še (umetno) inteligenco na zahtevo. A čeprav je njegovo jedro sestavljeno iz silicijevih možganov in kablov, prepredenih skozi kontinente, oblak ni božanstvo. Je orodje. In kot vsako orodje nosi v sebi ambivalentnost.
Mikroračunalništvo je tesno povezano z razmahom avtomatizacije. Razvoj računalniško vodenih avtomatov in robotov je bil še posebej pomemben za dvig kakovosti, varnosti in ekonomičnosti v industrijski proizvodnji. Pri nas so razvoj in uporabo robotov konec 70-ih spodbudili strokovnjaki Instituta Jožef Stefan in obeh univerz.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih