Naš izbor na Androidu
Senior Launcher Senior Launcher je preprost zaganjalnik za starejše, ki navduši z velikimi ikonami, jasnim vmesnikom in s prilagoditvami brez naprednejšega znanja.
Senior Launcher Senior Launcher je preprost zaganjalnik za starejše, ki navduši z velikimi ikonami, jasnim vmesnikom in s prilagoditvami brez naprednejšega znanja.
Včasih je treba za rešitev modernih problemov stopiti globoko v zgodovino. Moderni zasloni LCD z osvetlitvijo so očem prenaporni, da bi jih uporabljali v e-bralnikih. A nekoč LCD-ji niso imeli osvetlitve, zato smo pri igranju Game Boya na zadnjih sedežih avtomobila nestrpno čakali obcestne svetilke. Zelo podobni LCD-ji se v barvah vračajo v e-bralnike.
Brati na zaslonu je mučno in očem neprijetno, zato že pol stoletja poteka razvoj elektronskega papirja. Črno-bele rešitve so že izjemno dobre, barvne pa dobivamo šele v zadnjih letih. Podjetje E-Ink razvija tehnologiji ACeP in Kaleido, ki imata vsaka svoje prednosti in slabosti. Če bi ju lahko križali, bi bil rezultat fantastičen.
Poenotene komunikacije se razvijajo ter selijo v osrčje poslovne in tehnične infrastrukture.
V manj kot dveh desetletjih se je računalniški oblak iz obrobne inovacije razvil v hrbtenico digitalne družbe. Od preprostega shranjevanja podatkov do celovitih poslovnih platform, oblak podjetjem omogoča preobrazbo znotraj in zunaj svojih zidov.
Tehnološka zgodovina je polna zgodb o vzponih in padcih, a le redke so tako poučne, kot je ta podjetja Novell. To je zgodba o viziji, tehnološki dovršenosti, korporativnih napakah, trmastem vztrajanju pri zastarelih modelih in o zamujenih priložnostih v času, ko se je svet IT-industrije spreminjal hitreje kot kadarkoli prej.
Tisti, ki se zanimamo za tehniko, se pogosto znajdemo pred vprašanjem, ali res skočiti na povsem novi vlak, ali pa je to, kar imamo, za zdaj dovolj. Dovolj zmogljivo, hitro, funkcionalno. Včasih smo povsem med prvimi, na samem vrhu novega vala, včasih pa nadpovprečno dolgo vztrajamo pri starejših, preverjenih rešitvah. Naj torej skočimo v novi Wi-Fi 7?
Kaj se zgodi, ko države prekršijo pravila igre in ko v boj za nadzor, informacije in varnost vstopijo z orodji, ki so bila nekoč domena hekerjev, a jih danes razvijajo zasebna podjetja po naročilu državnih organov? In kaj pomeni, ko sredi miru postanemo tarče – ne vojakov, ampak vrhunskih vrstic kode?
Še pred nekaj leti smo ob zagonu novega računalnika najprej pomislili na namestitev protivirusnega programa, danes pa je jasno, da zgolj ena plast zaščite nikakor ni dovolj. Sploh pa težava pogosto ni v samem sistemu, temveč v uporabniku.
Računalniški virusi so, tako kot vsi tehnološki pojavi, produkt svojega časa – in svoje okolice. V dobrih 50 letih, kolikor jih poznamo, so iz preprostih, pogosto šaljivih digitalnih potegavščin prerasli v sofisticirana orodja nadzora, sabotaže in predvsem – zaslužka. Njihova zgodovina je hkrati zgodovina razvoja informacijske družbe in njenih temnejših plati: od naivnega eksperimentiranja, prek kaosa, ki ga je prinesla hiperpovezanost, do današnjega časa, ko digitalni zlikovci izsiljujejo multinacionalke in države razvijajo lastne kibernetske arzenale.
Ko govorimo o računalniških virusih, večina najprej pomisli na računalnike z operacijskim sistemom Windows. Z dobrim razlogom – ti sistemi že desetletja predstavljajo glavno tarčo kibernetskih napadov, saj jih uporablja največ uporabnikov po svetu. Toda ta pogostost napadov je ustvarila tudi mit – mit, da so Applovi računalniki imuni. Mac naj bi bil svetla izjema, otok varnosti sredi digitalnega oceana groženj. Ta predstava je obstajala tako dolgo in bila tako uspešno zasidrana v kolektivno zavest, da jo mnogi še danes jemljejo kot samoumevno.
Zgodovina računalniških virusov ni zgolj zgodba o kodi, ki se je izmuznila nadzoru. To je pripoved o človeški radovednosti, domiselnosti ter tudi o nepredvidenih posledicah razvoja tehnologije. V svetu, kjer so bili prvi računalniki veliki kot sobe in dostopni le redkim izbrancem v raziskovalnih ustanovah, si je le malokdo predstavljal, da bodo ti mogočni stroji nekoč vsakdanji in ranljivi kot povsem običajni organizmi. Še manj pa, da bodo ti organizmi zbolevali. In vendar se je zgodilo točno to – računalniki so se okužili, zboleli, širili digitalne bolezni in postali prenašalci nečesa, kar je danes postalo temeljni izziv informacijske varnosti – zlonamerne kode.
Zlonamerna programska oprema, znana tudi kot malware, se pojavlja v različnih oblikah, od virusov in črvov do trojanskih konjev in izsiljevalske programske opreme. Vsaka vrsta ima svoje posebnosti, načine širjenja in učinke, vendar jim je skupno to, da delujejo brez vednosti uporabnika ter pogosto povzročajo finančno in podatkovno škodo.
Slovenski angeli varuhi
Beli klobuk
Sodobna logistika ni zgolj niz tehničnih inženirskih izzivov, temveč umetnost usklajevanja tokov, prostorov, ljudi in časa, kjer vsak element – od načrtovanja poti do upravljanja zalog – zahteva ustvarjalno vizijo, dobro strategijo in še boljšo izvedbo. Logisti uporabljajo podatkovne modele kot čopiče, orodja IoT in umetno inteligenco kot barvno paleto, medtem ko digitalni dvojčki, avtomatizacija in robotizacija tvorijo platno, na katerem nastaja brezhibna simfonija premikanja dobrin. Preveč pesniško? Prav. A to ne spremeni dejstva, da je sodobna logistika umetnost.
Na področju grafike in oblikovanja je sistem Pantone nepogrešljivo orodje za profesionalce in ustvarjalce po vsem svetu. S svojo zgodovino, z zanesljivim delovanjem ter s široko uporabnostjo je postal globalni standard za komunikacijo in reprodukcijo barv.
V zadnjih mesecih se več govori o skrivnostnih elementih z nenavadnimi imeni, brez katerih ne bi bilo modernih elektronskih čudes. Gadolinij, prazeodim, lutecij in ostali so druščina elementov, za katere obstaja lepo, a nekoliko starinsko poimenovanje: prvine redkih zemelj. Potrebujemo jih malo, a brez njih ne gre. Praktično vso svetovno proizvodnjo obvladuje Kitajska, ki se te moči zaveda. Ostali svet zato mrzlično išče svoje zaloge.
Najbolj ozaveščenim uporabnikom IT je prekipelo, ko so vodje največjih tehnoloških podjetij čez noč obrnili ploščo, začeli vleči poslovne poteze, ki godijo aktualnemu predsedniku ZDA, in s tem pokazali, da jim je bistveno manj mar za svoje uporabnike in stranke kot za dobiček. Na udaru so vsa podjetja iz velike tehnološke peterice – Alphabet (Google), Meta (Facebook), Amazon, Microsoft in Apple. Pobuda močno spominja na v zadnjih letih večkrat začete bojkote proti Facebooku, ki so odmevali v javnosti in imeli mnoge podpornike, rezultat vseh pa je bil, vsaj s poslovnega vidika, zanemarljiv.
Evropa si v zadnjem času močno prizadeva, da bi vzpostavila lastno digitalno infrastrukturo, predvsem pa svoje informacijske storitve, tako za podjetja kot potrošnike. Ta hip ponudba povsem evropskih storitev ni velika, obenem pa je še je razdrobljena in malo poznana, predvsem zunaj izvorne države. Zaradi novih svetovnih političnih razmer in predvsem razpoloženja Evropejcev pa se to utegne spremeniti, zato je dobro vedeti, kaj je na voljo. Nenazadnje nekaj od tega tudi že uporabljamo, pa se niti ne zavedamo, da je evropsko.
V sodobnem zdravstvu se razvoj naprednih tehnologij poglobi v posameznikovo biologijo, materializacijo anatomske unikatnosti in mehansko preobrazbo kirurških postopkov. Ste pripravljeni na zdravstvo prihodnosti?
Implementacija sodobnih tehnologij v skladišča prinaša številne prednosti, kot so izboljšana učinkovitost, natančnost, varnost in prilagodljivost.
V 80-ih letih so proizvajalci predstavili posebno vrsto osebnih mikroračunalnikov, ki so lahko poganjali revolucionarne nove grafične uporabniške vmesnike. Od dražjih znanstvenih naprav so se razlikovali po bolj uporabniško prijazni zasnovi in nižji ceni. Prve grafične mikroračunalnike so pri nas uvozili leta 1985, bolj množično uporabo pa so dosegli šele konec 80-ih.
Ponavadi poreklo aplikacije pri njeni izbiri ni najvažnejša reč in tudi pri igričarskem servisu GOG večina ne pomisli, da za njim stojijo Poljaki iz družbe CD Projekt, se pravi tisti, ki so napravili igre Witcher. Na GOG nas je večina pred časom preprosto naletela zaradi njegovega prvotnega namena: ohranjanja in distribuiranja starejših iger. Od tod izvira tudi ime, saj se je zadeva sprva imenovala Good Old Games. Do danes je projekt prerasel v samosvojo spletno igričarsko trgovino, na kateri je mogoče najti tudi modernejše naslove, a starejše igre ostajajo pomemben segment, tudi skozi iniciative, kot je Preservation Program, ki jih aktivno ohranja. Drugi pomemben podatek je, da so vse igre na GOG brez DRM, se pravi programskih zaščit pred kopiranjem, ki gredo dostikrat tako v skrajnosti, da ogrožajo uporabnikovo zasebnost. Storitev pozna samostojno aplikacijo, GOG Galaxy, toda za prvo silo se tudi spletna povsem dobro obnese, ker starejše igre tako in tako ne potrebujejo posodabljanja. Sam za aktualne igre tako večji del uporabljam Steam in EGS, medtem ko imam na GOG prek 700 tistih naslovov, s katerimi sem »rasel gor«. Takšnega spiska ni težko oblikovati, ker so kot drugod tudi na tej platformi stalna znižanja in akcije, tako da stare Mortal Kombate in Falloute pridobimo za evro ali dva.
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih »ajtijecev« in strokovnjakov s področja računalništva.
Smrčanje je zoprna zadeva tako za izvajalca kot sprejemalca. Ni malo partnerjev (običajno partneric), ki se nad svojimi dragimi pritožujejo, da ponoči glasno smrčijo. Smrčanje pa ni vedno le moteča navada, temveč lahko kaže na resno zdravstveno težavo, kot je spalna apneja. Ta lahko negativno vpliva na zdravje srca, raven energije in splošno kakovost življenja. Na srečo je danes na voljo več aplikacij, ki nam pomagajo spremljati spalno vedenje, zaznati težave in pravočasno ukrepati.
Danes uporabljamo spletne iskalnike za najrazličnejše namene – z njimi iščemo kuharske recepte, načrtujemo počitnice ali preurejamo hišo. Pametni telefoni so iskanje informacij še poenostavili, saj imamo dostop do spleta skoraj ves čas. Med iskalniki že dolga leta prevladuje Google, ki obvladuje 90 odstotkov svetovnega trga. Kljub tej prevladi pa obstaja veliko uporabnih orodij in alternativnih iskalnikov, ki si prizadevajo poenostaviti iskanje po spletu in ponuditi več zasebnosti.
Launcher X Program omogoča hiter dostop do aplikacij, bližnjic in spletnih strani prek prilagodljivih pripomočkov z lastnimi ikonami, s prosojnostjo ter z obliko časa in datuma.
BlurWall BlurWall je program za samostojno izdelavo zamegljenih ozadij s poljubne slike na dežurnem telefonu.
Digitalna preobrazba transporta ni zgolj nadgradnja obstoječih sistemov z novimi tehnologijami, temveč celovita sprememba paradigme mobilnosti, kjer se podatki, povezljivost in avtomatizacija prepletajo v inteligentne, trajnostne in uporabniku prilagojene rešitve.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih