Vista SP1 je hitrejša
Pa so ga dočakali. Prvi paket popravkov (SP1) za Microsoftov operacijski sistem Vista, ki, to lahko rečemo, v svoji začetni inkarnaciji ni upravičil visokih pričakovanj javnosti. Pričakovanj, povezanih z dolgotrajnostjo razvoja in podprtih z visokim denarnim vložkom najbogatejšega podjetja za izdelavo programske opreme na svetu.
In zakaj "so ga", in ne "smo ga"? Zato, ker sodelavci naše revije večinoma še zmeraj uporabljamo stari, dobri Windows XP, oziroma smo se po nekaj mesecih mučenja z Visto vrnili v preizkušeno okolje. (Da o tem, da je med monitorjevci nesorazmerno velik delež uporabnikov Mac OS X, niti ne govorimo.) Skoraj hkrati kot Vista SP1 je izšel tudi tretji paket popravkov za XP, torej naj bi prišli na svoj račun tudi tisti, ki svojih mlinčkov nismo zaupali Visti.
Ena redkih dobrih strani Viste je, da so zaradi njenih visokih zahtev po pomnilniku (najmanj 1 GB, za spodobno delo pa 2 GB) praktično vsi izdelovalci začeli prenosnike v osnovi opremljati z dvema gigabajtoma pomnilnika. In če v tak prenosnik namestimo Windows XP, bo računalnik skoraj poletel. Pri tem so izdelovalcem pomagale tudi nizke cene - danes si lahko omislimo 4 GB prenosniškega pomnilnika (največ, kar podpirajo 32-bitni sistemi) skorajda za drobiž.
Prvi paket popravkov za Visto naj bi popravil dodobra omajani ugled Microsofta in prvi vtisi to potrjujejo. Prevladuje mnenje, da je delovanje računalnika v SP1 hitrejše. Mi smo to podrobneje preverili.
Pri ocenjevanju prenosnih računalnikov sodelavci pri reviji uporabljamo program Sysmark 2007 Preview, ki ga sestavljajo štirje preizkusi (scenariji). Program za vsak scenarij izmeri čas trajanja preizkusa in iz tega izračuna rezultat posameznega scenarija ter skupni rezultat. Za nas sta najpomembnejša rezultata scenarijev Productivity (ta posnema vsakdanje, sorazmerno nezahtevno delo z Microsoftovimi pisarniškimi programi) in VideoCreation (meri hitrost delovanja procesorsko zahtevnejših programov, kot so Adobovi Photoshop, Illustrator, Flash ter Sonyjev Vegas in Windows Media Encoder). Naša primerjava rezultatov preizkusa na nekaj prenosnikih v okoljih Vista in Vista SP1 kaže, da je z Vistinimi popravki največ pridobil ravno VideoCreation. Rezultati so višji za 25-33 %. Žal rezultat ni enostavno obratno sorazmeren s časom trajanja preizkusa, iz dnevniških datotek programa Sysmark smo ugotovili, da je resnična pohitritev pri preizkusu VideoCreation "le" 14-16 %. Pri preizkusu Productivity so številke še nižje, rezultati so višji za 2-6 %, hitrost izvajanja pa je višja za borih 1-3 %.
Ob podpori naših meritev torej ugotavljamo, da je Microsoftu z dodatnim letom piljenja Viste uspelo razviti nekoliko hitrejše okolje. Na srečo to pri prenosnikih (po naših meritvah) ni vplivalo na trajanje delovanja akumulatorja. Po drugi strani pri nadgraditvi XP s tretjim kompletom popravkov nismo izmerili praktično nobene spremembe v hitrosti izvajanja Sysmarkovih preizkusov.
