Varovanje uporabnikov

Razmeroma veliko delam z uporabniki – tako pri osnovnih IT-tehnologijah v podjetju, torej da delujejo strežniki, uporabniški računi in vse ostalo, kot tudi kot nekakšen help desk. Pred kratkim sem dobil odlično sporočilo sodelavke, da je caps lock vključen in ne deluje, ZDAJ PA IZKLJUČEN IN DELUJE.

Velik del take podpore je tudi varovanje uporabnikov. Delno pred nevarnostmi, ki na njih prežijo pri vsakodnevnem delu s spletom in z elektronsko pošto, delno pa jih moram varovati tudi pred samimi seboj. Poznam tudi nekaj zelo naprednih uporabnikov, ki se kar dobro spoznajo na računalništvo in IT, a jim pogosto (in povsem razumljivo) manjka kak člen v verigi (recimo, da je DNS koristna reč). Včasih to pomeni pač kakšen mejl več, da pojasnim katerega od korakov ali kakšno odločitev (zakaj je smiselno kak strežnik ločiti od sicer uporabljenega Active Directory).

Tako delo imajo tudi proizvajalci naše vsakdanje računalniške opreme. Pred kratkim sem pisal novico o tem, da se trudi Microsoft postopoma umakniti klasično nadzorno ploščo (Control Panel) iz sistema Windows in jo nadomestiti z novim menijem Nastavitve (Settings). Tam gre sicer za prehod na nov vmesnik, bolj prilagojen današnjim napravam, tudi tistim, ki imajo na dotik občutljive zaslone, a posledica prehoda bo, vsaj tako upam, tudi manjše tveganje, da uporabniki kaj hudo zakomplicirajo.

Zaupanje Appla v svoje uporabnike je pač manjše kot pri večini drugih proizvajalcih.

Takih varoval je v Windows vse več. In če gre kaj res hudo narobe, Windows 10 omogočajo tudi popolno svežo postavitev sistema. Brez tistega klasičnega »reinštaliranja«, sistem se sam obnovi v začetno stanje. To je izredno koristno za nas, ki preizkušamo strojno opremo, a tudi za tiste, ki bi radi svež začetek, kot pri telefonih, recimo.

Ravno telefoni pa so najboljši kazalnik tega varovanja uporabnikov. Tam bomo zelo težko kaj tako sabotirali, kot lahko to storimo pri namiznih računalnikih. V tej številki lahko berete o preizkusu novega iPhone 12 Pro. Apple je, kar se tiče zaklepanja svojih sistemov, v povsem svojem razredu.

Zaupanje Appla v svoje uporabnike je pač manjše kot pri večini drugih proizvajalcih. Ne le da ne dopustijo poseči v kake resne sistemske nastavitve, na telefonih iPhone tudi težko naredimo tako vizualno zmedo, kot jo lahko na svojih domačih zaslonih uporabniki Androidov. Ikone so fiksne oblike in velikosti, tudi njihova menjava je mogoča le po obvozih. Do nedavnega nam niso puščali niti zamenjave privzetih programov za brskanje po spletu, branje elektronske pošte in urejanje koledarja!

No, to zadnje je le prišlo tudi v iOS. Apple se je vdal, preden so to od njega zahtevali drugi – denimo EU ali pa ameriški regulatorji. Želijo se izogniti zgodbi, ki se je pripetila Microsoftu, ko je moral začeti ponujati tudi alternative svojim programom (predvsem brskalniku).

Iskreno upam, da se bo to nadaljevalo in da bomo tudi pri Applu dobili več fleksibilnosti. Če to pomeni, da si bomo (no, bodo) lahko uporabniki raztresli svoje domače zaslone in imeli s tem kako težavo več, bi tudi to z veseljem sprejel.