Usmerjevalnik za nezahtevne

Podjetje Apple je načeloma najbolj znano po telefonih, tablicah in računalnikih, izdelujejo pa tudi nekatere druge sestavne dele. Sem štejemo tudi par brezžičnih usmerjevalnikov - na preizkus smo dobili osnovni model Airport Express.

Izvirni Airport Express je bil zelo samosvoj, saj je bil po velikosti približno tolikšen kot manjši napajalnik za prenosnik, oblikovan je bil tako, da se ga je vtaknilo neposredno v električno vtičnico. Na spodnji strani je bil le en ethernetni vmesnik, s katerim smo napravo povezali v splet, zraven je bil še USB. Nova generacija tega žepnega usmerjevalnika je že navzven doživela kar nekaj sprememb.

Zdaj je oblikovanje bolj v slogu drugih Applovih naprav, videti je kot Apple TV ali pa kot pomanjšan računalnik Mac Mini. Gre torej za majhno belo škatlico, napajalnik pa je še vedno vgrajen v ohišje, še vedno je dovolj majhna, da gre tudi v kak večji žep. Na zadnji strani je zdaj dobil še en navaden omrežni vmesnik, kar se nam zdi dobra poteza. Prejšnja različica je bila namenjena res le brezžičnim napravam, zdaj pa lahko nanj priklopimo tudi kak stacionarni računalnik - seveda pa lahko tudi pri prenosniku prihranimo nekaj energije, če namesto brezžičnega vmesnika uporabimo navadnega, žičnega. Ta vmesnik ponuja le stomegabitne hitrosti, to se nam zdi dandanes počasno, a bo načeloma uporabljeno le za povezavo do spleta.

Bolj nas moti omejitev pri vmesniku USB, ki ne podpira zunanji diskov. Tega že predhodnik ni poznal, po štirih letih pa bi lahko omogočili tudi to. Podpira priklop tiskalnikov, to smo preizkusili s cenejšim Hpjevim brizgalnim modelom, ki je deloval brez težav. Glede na današnjo razširjenost zunanjih diskov (ki so pri marsikaterem uporabniku več v rabi kot tiskalnik) se nam zdi Applova odločitev res nenavadna.

Kar nekaj izboljšav je pri vgrajeni elektroniki. Predhodnik je resda podpiral brezžična omrežja tako pri frekvenci 2,4 GHz kot pri 5 GHz, a le eno hkrati. Novinec pa podpira obe frekvenci obenem. To pomeni, da lahko naprave same preklopijo na močnejši signal. Če si osvežimo spomin, je frekvenca 5 GHz boljša pri krajših razdaljah, 2,4 GHz pa ima boljši domet. Ta se je sicer tudi izboljšal glede na predhodnika, a kljub temu zaostaja za večino konkurentov, sploh tistimi, ki imajo zunanje antene. Malenkost so izboljšali tudi stabilnost delovanja pri večjem številu povezav.

Ena največjih prednosti te naprave pa je nadvse enostavna postavitev. Kot smo vajeni pri Applovih napravah, je nekoliko samosvoja, saj ne poteka prek spletnega vmesnika kot pri konkurenci, temveč prek programa Airport Utility, ki je v Applove računalnike že vgrajen, je pa na voljo tudi za Windows. Zanimiva pa je možnost postavitve prek naprav iOS, se pravi iPhona, iPada in predvajalnika iPod Touch. Ta način smo iz firbca izbrali tudi sami.

Sama postavitev se začne kar na menuju za WiFi nastavitve naprave (v našem primeru iPhona). Ta poleg brezžičnih omrežij pokaže še nov, torej nenastavljen Applov usmerjevalnik, in nam omogoča, da izvedemo osnovne nastavitve. Tu pravzaprav le določimo ime omrežja in nastavimo geslo, za druge nastavitve pa uporabimo aplikacijo AirPort utility. V slednji se lahko spustimo še v druge nastavitve omrežja oziroma usmerjevalnika. Teh resda ni prav veliko, tega smo pri Applovih napravah že vajeni, je pa zato usmerjevalnik toliko prijaznejši za domače uporabnike.

Na iPhonu je namestitev enako hitra in enostavna kot na računalniku, za vse skupaj potrebuje uporabnik le nekaj klikov.

Na koncu seveda pridemo do vprašanja, komu je usmerjevalnik namenjen, oziroma komu bi ga priporočili. Pravzaprav se tu težko odločimo. Večina računalnikarjev, z nami vred, meni, da ni omrežnih priključkov nikoli dovolj, samo eden pa je sploh premalo. Tudi večina drugih uporabnikov bo za to ceno (s slabimi stotimi evri naprava niti ni poceni) raje posegla bo katerem izmed bolj klasičnih modelov, ki imajo boljši domet in štiri omrežne vmesnike. Airport Express pravzaprav vidimo v dveh vlogah. Kot glavni (in edini) usmerjevalnik pride v poštev za tiste, ki nimajo ravno velikih stanovanj in uporabljajo praktično le mobilne naprave - se pravi en prenosnik, zraven pa še kako tablico ali pametni telefon. Zaradi visoke cene bo tu odločilna tudi enostavnost nastavitve in uporabe (pa, bodimo pošteni, tudi jabolčni logotip na ohišju).

Druga vloga, ki je po našem mnenju Expressu bolj pisana na kožo, pa je razširitev omrežja. Če želimo omrežje razširiti brezžično (torej ne bi radi do usmerjevalnika vlekli kablov), bo še najbolje, če je tudi glavni usmerjevalnik Applov, saj se v tem primeru res dobro obnese, nastavitev pa je otročje lahka. Spet je tu poglavitna prednost enostavna postavitev - tistim, ki se malo bolj spoznajo, bi raje priporočili cenejši usmerjevalnik, po možnosti v navezi z neoriginalno programsko opremo (DD-WRT ali Tomato).

Apple Airport Express

Kaj: Brezžični usmerjevalnik.

Izdeluje: www.apple.com

Prodaja: www.epl.si

Cena: 93 EUR.

Za: Zelo enostavna postavitev.

Proti: Samo en omrežni vmesnik, malo funkcij, nima diskovnega strežnika.