Objavljeno: 29.11.2022 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor December 2022

Test NVidia RTX 4090 - Razred zase

Za pregled dogajanja na področju grafičnih kartic smo se odločili iz dveh razlogov. Prvi je umiritev cen in dobave, drugi pa dejstvo, da so na voljo Nvidijine kartice nove generacije, ki smo jih ob tej priložnosti tudi preizkusili.

V času pisanja je na voljo sicer le nova GeForce RTX 4090, grafična kartica, ki trenutno zaseda najvišji zmogljivostni vrh. Po tihem se sicer ugiba, da bi lahko prihodnje leto predstavili tudi zmogljivejšo inačico s končnico Ti, a v tem hipu je omenjena kartica največ, kar si lahko omislimo.

Kak teden pred izidom Monitorja, ki ga imate v rokah, se bo na prodajnih policah pojavila še druga kartica nove generacije, model RTX 4080. Ta je, kot nakazuje že ime, nekoliko manj zmogljiva od prvenca, seveda pa je tudi kar dosti cenejša. Kartico smo na preizkus vseeno dobili že nekaj tednov pred uradnim začetkom prodaje – obe kartici je, skupaj s sestavljenim računalnikom za preizkušanje, posodilo podjetje Acord-92.

Pozitivno nas je presenetila hladilna rešitev obeh kartic, saj sta tudi ob daljših obremenitvah ostali zelo tihi.

Prvo, kar nas je ob odprtju prodajnih paketov šokiralo, sta fizična velikost in masa novih kartic. To smo glede na tuje preizkuse sicer pričakovali, a smo bili vseeno presenečeni. Kartici sta zelo podobnih dimenzij, globina je pri obeh praktično enaka, 150 mm, višina je pri Inno3D RTX 4090 63 mm, pri Asusovi RTX 3080 pa 73 mm. V višino obe zasedeta prostor za tri klasične reže PCI. Najpomembnejša dimenzija bo dolžina kartic – RTX 4090 v dolžino meri 334 mm, RTX 4080 pa 348 mm.

To bo zelo resna omejitev za marsikatero ohišje – sestavljen računalnik, s katerim smo izvedli preizkuse, je uporabljal ohišje BeQuiet! Pure Base 500DX, ki je bilo po velikosti že na meji. Ima namreč prostora za kartice do dolžine 369 mm, v primeru Asusove kartice sta zato ostala pičla dva centimetra prostora. Pri obeh smo morali biti pri vgradnji zelo pazljivi, tudi globina bi lahko predstavljala omejitev, saj moramo računati še na priklop kablov za napajanje. Obe kartici tehtata dobra dva kilograma, pri kartici Inno3D dobimo v paketu še stebriček, ki doda podporo za skrajni konec kartice.

Kartici ostajata v dosedanjih okvirih s porabo energije. TDP, torej največja moč porabljene energije, je pri RTX 4090 450 W, pri RTX 4080 pa 320 W. To je povsem enako kot pri karticah prejšnje generacije (3090Ti in 3080 z 10 GB pomnilnika), kar je pohvalen dosežek, če upoštevamo dvig v zmogljivosti novincev. Priporočena zmogljivost napajalnika se sicer razlikuje med konkretnimi proizvajalci in modeli, saj imajo proizvajalci tudi nekaj manevrskega prostora za nekaj navijanja in podobno. Pri preizkušeni kartici RTX 4090 je priporočena zmogljivost napajalnika vsaj 850 W, pri RTX 4080 pa 750 W. Seveda bo to odvisno tudi od ostalih komponent v sistemu, v naši sestavi smo imeli napajalnik moči kar 1.200 W.

Težko verjeti, toda kartici sta za večino igričarjev v resnici prezmogljivi.

Novost je prehod na novi napajalni vmesnik, imenovan 12VHPWR, ki je del novega standarda za napajalnike ATX v3.0. Vmesnik ima 16 kontaktov in zmogljivost do 600 W, a je ustreznih napajalnikov v času pisanja še razmeroma malo, cene pa so zelo visoke. Nvidia zato pri novih karticah prilaga adapter, kjer se združijo do trije klasični vmesniki z osmimi kontakti. Zadnji mesec se na spletu pojavlja ogromno polemik na temo teh adapterjev, saj je kar veliko poročanja o taljenju in vžigu kontaktov. Sami s tem nismo imeli težav, po doslej dosegljivih podatkih naj bi bili problematični le nekateri adapterji. Nekateri proizvajalci kartic so že napovedali, da bodo kupcem brezplačno poslali nove, bolj kakovostne.

Renderiranje v 3D-programu Blender pokaže surovo moč grafične kartice – procesor poskrbi le za odstavo posameznih sličic grafični kartici. Renderiranje 10-sekundnega posnetka (250 sličic) traja na RTX 4090 dobrih 40 minut, kar je izvrsten rezultat, saj proces na kartici RTX 3080 traja kar 125 minut!

Pozitivno nas je presenetila hladilna rešitev obeh kartic, saj sta tudi ob daljših obremenitvah ostali zelo tihi. Najvišja temperatura, ki smo jo pri zabeležili med testi (s programom HWMonitor), je bila 66 stopinj, kar je zgledno. V resnici pa to ni presenetljivo, saj je glavnina volumna obeh kartic namenjena hladilniku, na katerem so pri obeh modelih po trije zajetni ventilatorji.

Kartici smo preizkusili v sestavljenem računalniku s procesorjem AMD Ryzen 9 7900X na Asusovi matični plošči ROG CrossHari X670E Hero. Na njej je bilo 32 GB pomnilnika DDR5, Windows 11 Pro pa smo namestili na hitri NVMe SSD velikosti 1 TB. Pri tem velja poudariti, da smo obe kartici preizkusili z zadnjimi gonilniki Nvidia, ki v času pisanja še niso bili javno dosegljivi.

Preizkusi hitrosti so pokazali resen skok v primerjavi s prejšnjo generacijo kartic. Ta se seveda razlikuje glede na preizkus, igro ali testni program in tudi glede na nastavitve, ločljivosti in ostalo strojno opremo. V splošnem pa lahko rečemo, da so nove kartice približno dvakrat zmogljivejše od svojih predhodnic.

Zanimiv kazalnik je igra Cyberpunk 2077, ena najzahtevnejših zadnjih let in hkrati igra, ki ima polno podporo tehnologiji sledenja žarkov (ray tracing). Dosedanji prvak Nvidia RTX 3090 je pri ločljivosti 4K dosegla 60 sličic na sekundo le pri znižanih grafičnih nastavitvah, nova kartica pa pri najmočnejših nastavitvah mirno doseže tudi do 80 sličic na sekundo (v nižji ločljivosti 1.440p pa skoraj dvakrat toliko). Pomembna je tudi tehnologija DLSS 3.0, ki z novimi karticami še posebej poleti. Gre za generiranje dodatnih sličic ob pomoči algoritmov umetne inteligence, kar pomeni, da lahko v igrah, ki to podpirajo, dobimo bistveno več sličic na sekundo, s tem pa tudi boljšo igralno izkušnjo.

V grafikonu smo zbrali rezultate grafičnih preizkusov 3DMark Time Spy Extreme ter Port Royal – zadnji je koristen zaradi preizkusa omenjenega ray tracinga. Tu so razlike v primerjavi s predhodniki vendarle nekoliko manjše. Težko je verjeti, toda kartici sta za večino igričarjev v resnici prezmogljivi. Le redko kdo bo v tem trenutku dejansko izkoristil vso to surovo moč.

Grafični kartici smo preizkusili tudi pri upodabljanju (renderiranju) v programu Blender. To je zelo dober kazalnik surove računske moči, kjer odpadejo vprašanja posameznih tehnologij, ločljivosti, nastavitev ter programske izvedbe igre (torej prilagojenost in morebitne programske posebnosti), pa tudi vpliv preostale strojne opreme je razmeroma majhen. Tu je RTX 4080 skoraj trikrat zmogljivejša od svoje predhodnice RTX 3080, dražji RTX 4090 pa je isti projekt zaključil kar štirikrat hitreje kot omenjena kartica RTX 3080. Za nekoga, ki ga zanima predvsem ta plat računalništva, je nakup take kartice skoraj samoumeven, saj je čas, ki ga prihranimo, enormen.