Pro et contra
V spletu berem, da bo Google v kratkem opustil svoj bralnik RSS. Sam ga sicer uporabljam bolj redko, a me zanima, kaj o tem menite vi?
Boris Šavc: Google Reader je odplesal svoje
Ko je skupaj z novim papežem odjeknila novica, da bo Google prvega julija ugasnil storitev Reader, je v medmrežju završalo. Neupravičeno.
Google Reader je začel svojo pot leta 2005, v zlati dobi protokola RSS. Kljub spodbudnemu začetku in mnoštvu uporabnikov nikoli ni prerasel začetne faze. Google ga preprosto ni znal unovčiti in to se je storitvi poznalo. Razvoj je popolnoma zastal. Pristop, ki je leta nazaj deloval in nekaterim še danes godi, so presegli prišleki z novimi zamislimi. Številni uporabniki niso bili več zadovoljni z uporabniškim vmesnikom, ki je preveč spominjal na branje elektronske pošte. Želeli so več pameti in pomoči pri prebiranju vedno bogatejše spletne vsebine. Zvesti Readerju so ostali preobremenjeni spletni pohodniki, ki so bili povprečno naročeni na 100 in več različnih informacijskih virov. Ti žal niso več ciljna skupina spletnega velikana. Zahteva po novicah se v spletu iz dneva v dan veča, a prihajajo predvsem novi ljudje, ki imajo običajno manj računalniškega znanja. Želijo sodobno posredovanje vesti z več zabave in manj trdega dela. Google Reader novincev s telefonov in tablic ni nikoli prepričal. Ker se število mobilnih bralcev skupaj s prodajo ustreznih naprav povečuje, na PCju pa se oboje manjša, je logično, da je uporaba Readerju vztrajno upadala. Tako je Googlova poteza s poslovnega stališča povsem razumljiva.
Dodaten razlog za upokojitev je pomanjkanje napredka, ki je spletnega giganta z inovativno težnjo iritiral. Ker so bili zagrizeni uporabniki s storitvijo zadovoljni in privzeto proti spremembam, je Reader zgolj stagniral. Kljub temu je pokril večino uporabnikov znotraj ciljne skupine, zato se tudi drugi razvijalci niso več trudili z lastnimi zamislimi. Protokol RSS je bil nekaj časa mrtev, smrt Readerja pa ga bo znova obudila v življenje. Čas je za bralnike, ki so bolj mobilni in družabno ozaveščeni. Ti izdelki so doslej živeli v senci Googlovega izdelka. Ko bodo prišli na plan, lahko RSS spet zasije. Bolj kot kdaj prej. Prebijajo se že prve lastovke v obliki mobilnih programov Flipboard in Pulse. Slednji ima odlično spletno aplikacijo in orodje za uvažanje virov z Google Readerja. Staroste z Readerja za alternativo največkrat omenjajo Feedly, ki je od napovedi Readerjevega konca pridobil že več kot tri milijone novih uporabnikov. Očitno so prebežniki z njim zadovoljni.
Google Reader je (bila) storitev za resne bralce, za ljudi, ki želijo prebrati vse, kar jih zanima, ki nočejo ničesar izpustiti. Večina uporabnikov ne spada v manj številno skupino ali pa si je odrezala prevelik zalogaj in kupi neprebranega so se iz dneva v dan večali kot dolgovi slovenskih bank. Reader jih je spravljal v slabo voljo, zato so se obiski redčili. Kot že tolikokrat v zgodovini, so se spremenile naše navade. Čas je, da jim razvijalci sledijo.
Matej Šmid: Pogrešali ga bomo!
Priznam, Google Reader je prvi spletni zaznamek, ah, kaj, bukmark, ki ga vidim na svojem seznamu spletnih strani. Zato, ker je odlična vstopna točka na množico drugih strani, ki jih prebiram. Učinkovito me namreč prestavi na stotine spletnih strani z novicami in zanimivostmi, ki jih spremljam in mi na poslovnem in zasebnem področju dajejo ustrezno človeško širino.
Google Reader je moje jutranje branje. Ne, časopisov, tistih papirnih, ne berem. Berem le množico naslovov spletnih časopisov, pri nekaterih izmed njih pogledam tudi prvo fotografijo in začetni stavek ali dva. Ko me to pritegne, preberem tudi ves članek. To je GReader branje. Hitro in učinkovito. In »količinsko«. V resnici je (bil) Google Reader tako uspešen prav zato, ker odlično rešuje potrebo po branju velikanske količine informacij. Je spletna aplikacija, kar pomeni, da deluje dobesedno povsod, je bolj ali manj besedilna aplikacija, kar pomeni, da je silno hiter, in je »zgoščena« aplikacija, brez pretiranega lišpa in grafičnih vložkov.
Na njegovo učinkovitost se je hitro prilepila množica drugih programov, ki jih uporabljam na telefonu in tablici. Vanje se prijavim s svojim GReader računom in novice, ali podmnožico novic, berem tudi na »tablični način«, če hočem. Ne nazadnje sistem omogoča tudi enostavno urejanje in hranjenje vsebin, da o deljenju niti ne govorim.
In zdaj naj bi vse to zamenjal za … kaj? Branje novic na Facebooku in Tweeterju? Naročim naj se na nekaj sto FB in tviterskih ponudnikov novic? Ste resni? Moj FB tok bi bil vendar poplavljen z novicami, novicami in novicami, prijatelji in »prijatelji« pa bi se med njimi kar izgubili. Da ne govorim o tem, da Facebook nima prav nobenega kulturnega načina za filtriranje in razvrščanje prispevkov, ki jih prikazuje. Ne, tako zelo moderna družbena omrežja za take stvari niso primerna. Vsaj če spremljate več kot dve novičarski strani.
Ne, rešitev bo v resnici v enem izmed alternativnih bralnikov, ki kar naenkrat rastejo kot gobe po dežju. Slišim, da se nekaterim izmed njih drastično povečuje število uporabnikov, predvidevam, da s prišleki iz Google Readerja. Slišim tudi, da se pod težo bremena nekateri izmed njih tudi sesuvajo. Kot kaže, bo treba še malce počakati, da se zadeve umirijo. Sploh pa zaenkrat ne kaže, da bi bilo med novinci najti kaj vsaj približno podobnega »originalu«. Žal vsi stavijo na lišp, namesto na uporabnost. V modi je branje z listanjem strani, besedilni način menda ni več »in«. Ker pa ima dan še vedno le 24 ur, bom očitno moral iskati naprej.
