Potreboval bom nove hlače
Že od nekdaj sem vajen uporabljati malenkost starejšo računalniško opremo. Pred leti sem uporabljal starejše namizne računalnike, vanje naložil, kolikor je šlo pomnilnika, za operacijski sistem pa seveda uporabljal Linux, ki je na dani opremi kljub podhranjenosti tekel odlično. Vsake toliko časa si sicer privoščim kakšno nadgradnjo, recimo lani, ko sem si sestavil zmogljiv igričarski računalnik, a na splošno res skrbim za opremo in mi služi razmeroma dolgo.
V službi tako sedim za računalnikom, ki je nad povprečno starostjo naših namiznih računalnikov. Pred desetimi leti je bil res vrhunski (i7 prve generacije, prvotno s 6 GB pomnilnika, zdaj nadgrajeno na 12 GB), novi zagon mu je dal predvsem pogon SSD pred petimi leti. Na njem še vedno teče Windows 7 in dokler deluje, pač deluje, nimam neke resne potrebe po menjavi.
Podobno se mi dogaja tudi pri telefonih. Pred leti mi je nekdo pri enem izmed večjih ponudnikov mobilne telefonije omenil, da pri nas v povprečju menjavamo telefone na leto in pol. Sam to skoraj podvojim, ko že zamenjam telefon, je stari res lepo ohranjen. Pravzaprav telefon zamenjam le po službeni dolžnosti – za preizkus najnovejših aplikacij, funkcij in zmožnosti. Ravnokar sem prešel na novi iPhone XS, pa še ta mi je skoraj en teden ždel v predalu, preden sem si vzel čas in prenesel vse aplikacije, nastavitve in preostalo kramo.
Po kakem tednu uporabe novega telefona lahko rečem, da mi za te naprave postaja vedno bolj vseeno.
Po kakem tednu uporabe novega telefona lahko rečem, da mi za te naprave postaja vedno bolj vseeno. Predvsem gre za to, da so že telefoni prejšnje (ali predprejšnje) generacije povsem dovolj dobri za moje potrebe. Kolega Damjan je v članku o tem, kaj uporabljamo, omenil, da si je, dokler je še naprodaj, pravkar kupil nov iPhone SE. Da, tisti stari iPhone SE, ki so ga predstavili leta 2016. Če bi kupoval z lastnim denarjem in po lastni izbiri, ne vem, ali ne bi ravnal povsem enako. Model SE je popolnoma »dovolj dober«, iPhone 7, ki sem ga uporabljal zadnjih nekaj let, pa sploh.
Sumim, da bo ta »dovolj dobro« na trgu pametnih telefonov v naslednjem letu ali dveh vedno opaznejši. Že zdaj opažam, kako se izdelovalci pri predstavitvi novih telefonov vedno manj ukvarjajo s tehničnimi podrobnostmi, ki bi se dotikale hitrosti, in vedno več z drugimi funkcijami. Ta hip so priljubljeni predvsem fotoaparati oziroma njihovo množenje – po nekaterih govoricah naj bi Samsung pripravljal telefon s šestimi aparati oziroma objektivi. Verjamem, da to pripravljajo praktično vsi, vsaj glede na trenutne razmere, kjer ima vsak novi telefon vsaj po dva, če ne raje tri fotoaparate.
Mogoče se bo interval menjave telefonov tako le nekoliko upočasnil. A to razmišljam kot nekdo, ki mu še nikoli ni uspelo razbiti telefona, ki še ni imel potrebe po menjavi baterije. Moj iPhone 7 še vedno deluje odlično, ker sem celotni sistem preselil ob pomoči Applovega iClouda (v katerem, mimogrede, brezplačno še vedno ponujajo le borih 5 GB) in sem že po kakem dnevu pozabil, da sploh imam drug telefon, saj razlike v hitrosti skoraj ne opazim. Na to me spomni le dejstvo, da zdaj nimam več tipke »Home«, pa še tega se prsti bolj zavedajo kot možgani, in sem že pozabil, da bi ga morda lahko kdaj pogrešal.
Menjavo telefona še najbolj opazim vsakič, ko ga potisnem v žep. Že iPhone 7 se mi je zdel prevelik, ta XS pa je še malenkost večji (modelu Max pa sem se uprl z vsemi štirimi!) . Menjave telefona bodo tako morda še najbolj veseli izdelovalci jeansa, saj imam nekaj hlač, katerih žepi že res težko sprejmejo novi XS.