Objavljeno: 25.4.2006 18:35 | Avtor: Matic Zupančič | Monitor April 2006

Medmrežje, brezmejni peskovnik, a tudi živi pesek

Čeprav je splet na voljo šele okrog dvanajst let, bi si danes že zatiskali oči, če bi trdili, da ni vstopil v vse pore naših življenj. Kaj hitro so ga takrat posvojili študentje in dijaki. Starostna meja, ko se otrok prvič sreča s spletom, se že skorajda ne more več znižati.

V odnosu otrok (mlajših in malce starejših) do nastanka medmrežja (interneta) se bržkone dogajajo podobne reči kot v njihovem odnosu do druge popularne tehnologije. Osnovne uporabnosti in lastnosti mladi in otroci posvojijo precej hitreje kakor starši in najbrž vas med bralci tegale članka ni malo takih, katerih (malce starejši) otroci se znajo hitreje prebiti do podatkov o, na primer, koncertu v soboto zvečer ali celo o stanju na cestah po obilnem sneženju kakor vi sami. Prav zato je pomembno, da se starši ne bojimo medmrežja, marveč sledimo dogajanju na tem področju.

Že res, da so naši otroci lahko korak pred nami, kar zadeva uporabo novih tehnologij, nikakor pa si starši ne bi smeli privoščiti zamude pri uvajanju določenih kontrol, ki nam omogočajo, da vzpostavimo vsaj minimalen nadzor nad tem, kaj otroci počnejo v spletu, v klepetalnicah, in s čim vse prihajajo v stik v preostalem internetu.

Priporočila za izboljšanje spletne varnosti

Večina staršev zna svoje otroke zelo dobro naučiti osnovnih pravil varnosti v svetu: da ne govorijo s tujci, da ne odpirajo vrat neznancem, da se ne pogovarjajo po telefonu z neznanim klicateljem. Prav tako jih večina zelo dobro ve, kje so otroci, s kom se družijo, kaj berejo, katere tv programe gledajo in podobno. Le malo pa se jih najbrž zaveda, da bi morali biti otroci pod podobnim nadzorom tudi med svojim "bivanjem" v medmrežju.

Tako kot v življenju ne moremo pričakovati, da nam bo otroke vsak hip varovala policija, temveč smo za njihovo varnost odgovorni sami, ne moremo ob sprehajanju po "globalni vasi" zahtevati od ponudnikov dostopa do interneta, naj prevzamejo vlogo nadzornikov na svoja pleča.

Prvi korak, preden dovolimo, da otrok samostojno uporablja storitve medmrežja, naj bo pogovor, v katerem se dogovorimo za pravila rabe:

  • omejimo čas, ki ga otroci smejo prebiti v medmrežju,
  • spodbujamo jih, da svoja prijetna in tudi neprijetna odkritja in izkušnje delijo z nami,
  • poučimo jih, da je "pogovor" v klepetalnicah z ljudmi, ki si nadevajo najrazličnejša imena, enak temu, da bi na ulici govorili s tujci,
  • prepovejmo jim posredovanje kakršnihkoli osebnih podatkov (naslov, telefonska številka ... ), po katerih bi lahko nekdo tretji odkril, kje stanujemo,
  • če uporabljajo klepetalnice ali druge storitve, ki zahtevajo izbiro uporabniškega imena, jim pomagajmo izbrati in preverimo, da noben podatek ne razkriva njihove identitete,
  • nikoli se ne smejo strinjati s tem, da bi se z ljudmi iz klepetalnic tudi dejansko srečali (vsaj ne brez našega dovoljenja),
  • ne dajajmo otrokom podatkov o številkah kreditnih kartic ali gesel, ki bi jim omogočila spletno nakupovanje,
  • opozorimo jih, da ni nujno vse, kar vidijo oziroma berejo v spletu, tudi resnično, in jih spodbujajmo k razvijanju kritičnega mišljenja in presojanja spletnih virov,
  • nabavimo in namestimo programsko opremo, ki bo filtrirala neprimerne vsebine, in redno preverjajmo poročila, s katerimi nam lahko ti programi postrežejo,
  • če otrok piše spletni dnevnik - blog, redno preverjajmo vsebino in ne dopustimo, da bi bili tam objavljeni podatki ali slike, ki bi omogočali razkritje identitete družine,
  • poučimo otroke o uporabi "netiquette", pravil lepega vedenja v komunikaciji z drugimi v medmrežju; v klepetalnicah naj veljajo povsem ista pravila lepega vedenja kot v osebni komunikaciji - brez žalitev, etiketiranja, vulgarnosti ipd.,
  • vsa zgornja pravila naj veljajo tudi na vseh drugih računalnikih, do katerih imajo dostop - v šoli, knjižnici in drugod.
  • Izčrpno so se o priporočilih razpisali tudi pri Microsoftu, kjer lahko na slovenskih straneh najdete tudi povezave za nadaljnje raziskovanje tega področja.

    Iskalnik, okno v svet

    Ko ob najbolj neprimernem času zmanjka nepobarvanih listov v najljubši pobarvanki otrok, si lahko pomagamo tudi s spletom in tiskalnikom.

    Še enkrat, kot že tolikokrat, bomo splet obrnili sebi v prid in tako malčkom poiskali pobarvanke kar tam. Dovolj je, da se odpravimo do katerega izmed spletnih iskalnikov, ki podpirajo tudi iskanje po slikovnem gradivu. Od bolj znanih so taki Google, MSN Search, Yahoo, Alta Vista, All the Web in tudi drugi. Preostane nam še, da preverimo, ali je vklopljeno varno iskanje (Safe Search, Family filter, odvisno torej od posameznega iskalnika) in vpišemo pravi iskalni niz.

    Zagotovo je ključnega pomena pri vsakem učinkovitem iskanju prava izbira besed, po katerih iščemo. Poskušajmo z imeni najljubših junakov otrok, njihove izpeljanke v tujih jezikih. V angleščini je npr. "coloring" ravno pravšnja za začetno raziskovanje.

    Ob takem iskanju pobarvank ali drugega slikovnega gradiva za otroke morda odkrijete kakšno večje spletišče, ki bo bogato tudi z drugo vsebino.

    Pestrost vsebin - živi pesek

    Vsaka medalja ima dve plati. Prav nič drugače ni z medmrežjem. Ob besedni zvezi "nevarnosti v internetu" bo bržkone večina pomislila na neprimerne vsebine, ki so v osnovi namenjene odraslim. Prav. A to še zdaleč ni edina, niti ne najhujša nevarnost. Če smo že pri neprimernih vsebinah, nikakor ne smemo izpustiti sovražnega govora in drugih nestrpnosti, ki so jih slovenski spletni forumi polni, pa čeprav tudi zanje velja enak zakon kot za druge medije.

    Otroci in mladostniki se, kot si lahko preberete v mnenju psihologa v posebnem okvirčku, v spletu srečujejo z vsebinami, ki jih še ne morejo dojeti in jih brez vsakih filtrov sprejemajo vase. A kot že omenjeno, vsebine niso najhujša nevarnost. Vsak trenutek je v internet priključenih na milijone ljudi in niso vsi nedolžni iskalci vremenskih ali borznih podatkov. Varljiv občutek anonimnosti po eni strani vpliva na otroke, da postanejo nepazljivi, po drugi strani pa opogumi nepridiprave, da prilezejo na plan. Če ste pozorno prebrali napotke za vzpostavitev minimalnih varnostnih mehanizmov, potem že slutite, da vas mora biti najbolj strah nepridipravov, ki bi lahko vašim otrokom ali vam škodovali v resničnem, tokrat ne več virtualnem svetu. Vašega otroka lahko pripravijo do tega, da povsem razkrije svojo identiteto in se domeni za osebno srečanje z neznancem, to pa lahko ogrozi vso družino.

    Malce manj nevarno, a nič manj neprijetno je to, da otroci iz spleta prenašajo najrazličnejše datoteke, ki lahko vsebujejo viruse, črve ali trojanske konje. Če jih je v to prepričal popoln neznanec, vas lahko upravičeno skrbi za varnost vaših gesel ali številk kreditnih kartic.

    Niti ne najmanj pomemben vidik "hoje po robu", ki ni vedno zavestna, pa je kršenje avtorskih pravic. Iz tujine so že znani primeri, da so finančne posledice za samopostrežno in seveda brezplačno pretakanje filmov in glasbe nosili starši. Le vprašanje časa je, kdaj bo pljusk tožb velikih založnikov dosegel naše kraje.

    Družinski filter Najdi.si

    Naš najbolj uporabljani spletni iskalnik je znan tudi po tem, da je razvil svoj sistem, ki preprečuje prikaz neprimernih vsebin. Da svojo moč razvije v polnosti (zapora prikaza neprimernih vsebin, objavljenih kjerkoli v spletu), je, žal, potrebna uporaba Internet Explorerja, saj deluje le v povezavi z orodno vrstico Najdi.si za ta brskalnik. Tistim, ki uporabljajo druge alternativne programe, je na voljo le okrnjenja različica storitve, če je iskani podatek dosegljiv prek Najdi.si. Takrat se filtrirajo le prikazani zadetki.

    Za posodabljanje blokiranih strani skrbijo algoritmi in posebna uredniška ekipa, ki budno pazi, da se ne bi na dovoljenem seznamu znašla kakšna napačna stran, prav tako pa izloča s seznama prepovedanih strani tiste, ki so tja uvrščene po pomoti; to so večinoma strani z medicinsko vsebino (anatomija pač).

    Namestitev je sila preprosta, saj moramo le namestiti orodno vrstico Najdi.si in nato v njej pritisniti gumb z napisom "družinski filter". Sledi še vpis gesla in naš Internet Explorer je zavarovan. Žal pa se, kot že omenjeno, marsikateri nadobudnež znajde hitreje od nas in povsem verjetno že dolgo ne uporablja več Internet Explorerja (temveč Firefox...). V tem primeru si z družinskim filtrom ne moremo veliko pomagati.

    Pestrost vsebin - peskovnik

    Zdaj, ko vemo, kaj nam preti, pa se lahko posvetimo tudi lepši strani medalje. Potrebo po samostojni uporabi spleta in drugih storitev medmrežja bodo otroci začutili po vsej verjetnosti šele v osnovni šoli, ko se bodo srečali s kakšno malce bolj zapleteno domačo nalogo, pripravljali referate oziroma iskali informacije o svojih konjičkih. Zanje je kakovostnega gradiva dovolj tudi v slovenščini. Ene bolje založenih dveri, ki so uporabne tudi za študente in odrasle, so zagotovo izobraževalne dveri Svarog.org.

    Svarog.org - dobro založena shramba znanja

    Tudi za najmlajše se najde marsikaj zanimivega. Po statistikah v Združenih državah so predšolski otroci skupina uporabnikov interneta, ki raste najhitreje. Zvoki in animacija pritegnejo pozornost. Ker najmlajši otroci večinoma še ne znajo sami upravljati računalnika, je tu močno poudarjena vloga staršev.

    Slovenska četrt globalne vasi ni prazna na področju izobraževalnih in zabavnih vsebin. Po drugi strani pa je res, da jih ni ravno obilo. Če se sprehodimo po straneh otroških revij, na primer Cicibana ali Cicidoja, bomo naleteli na kakšno sestavljanko, pesmico ali igrico. Za starejše pa je Državna založba Slovenije pripravila izobraževalne dveri Vedež, na katerih vsebine redno vzdržujejo in posodabljajo.

    Cicido Mladinske knjige

    Vedež Državne založbe

    Otroci.org - vsebinsko najbogatejša slovenska stran

    Po bogastvu vsebin, ki so bile po zagotovilih Alojza Rakovca, lastnika in urednika strani, preverjeno "v živo", na njegovi hčerki, izstopa stran Otroci.org - Stran za otroke, v podnaslovu pa pove, da so dobrodošli tudi starši. Ob odprtju v brskalniku nas pričaka pisana paleta gradiv, od učnih listov, primernih za utrjevanje znanj v prvem razredu devetletke, prek pravljic, detektivskih zgodb, različnih iger, ohranjevalnikov zaslona, sestavljank in barvank do nasvetov za boljše učenje. Velika pozornost je namenjena začetnim korakom v svetu matematike. Po zagotovilih avtorja bodo objavljena gradiva rasla skupaj z njegovo hčerko; to pomeni, da bodo postajala vedno bolj zanimiva tudi za starejše osnovnošolce. Trenutno na strani dobimo vsebine, ki so primerne za otroke od drugega pa tja do desetega leta starosti.

    Ob pogledu na svetovno spletno prizorišče pa se, pričakovano, odpre povsem drugačen svet. V njem, žal, pridejo na račun predvsem otroci, ki obvladajo vsaj osnove angleščine. Tu lahko precej pomagamo tudi starši, če sedimo z otrokom ob računalniku in mu prevajamo. Ena bolj zanimivih strani, na katere smo naleteli, je zagotovo iKnowThat, na kateri so vsebine smiselno razporejene po starostnih skupinah. Marsikoga pa bo odbilo to, da je treba biti za marsikaj registriran, pa čeprav je registracija brezplačna. Seveda v tem primeru pristanemo na prikazovanje oglasov. Različica, pri kateri se nam ne prikazujejo oglasi, nas bo stala nekaj manj ko 35 dolarjev na leto.

    iKnowThat: s spletno aplikacijo ponazorjene osnove vida

    Science Online - dober vir za nadaljnje iskanje zanimivih strani

    Kot odskočna deska za marsikatero tujo zanimivo spletno stran nam lahko rabi tudi Science Online, na kateri so gradiva zbrana po starostnih skupinah in različnih tematikah, na primer naravni viri, sila in gibanje, energija, rastline in živali ...

    Ne samo učiti, marveč tudi vzgajati za uporabo interneta

    Medmrežje pomeni revolucijo v dostopu do informacij, do znanja nasploh, ki se je še ne zavedamo dovolj dobro. Najbrž tudi zato, ker je vse, kar nam prinaša medmrežje, tudi za nas novo in nimamo dovolj izkušenj. Pomanjkanje izkušenj in verodostojnih znanstvenih raziskav s tega področja pa tudi otežuje dajanje verodostojnih nasvetov, napotkov in usmeritev staršem in vzgojiteljem.

    Pri vsem mojem vzgojnosvetovalnem delu izhajam iz tega, da je ena temeljnih vzgojnih nalog usposobiti otroka, da vstopi v življenje odraslega kot samostojna, svobodna osebnost. Računalnik danes pomeni nepogrešljivo orodje. Že od pradavnine so naši predniki vedeli kup stvari. Najprej to, da je otroka treba začeti vzgajati čim bolj zgodaj. V zvezi z rabo orodij pa nas stara modrost uči, da ne zadošča otroka NAUČITI uporabljati orodje, temveč ga je treba tudi VZGOJITI, da bo to orodje smotrno uporabljal.

    Pri uporabi računalnika kot orodja in še posebej pri vstopanju v medmrežje kot neko še posebej odprto orodje, je prav ta vzgojna naloga še posebej izpostavljena.

    Naš otrok se dovolj zgodaj nauči uporabljati računalnik in vstopati v medmrežje, in to je prav, saj je s tem dana možnost učinkovitejše vzgoje. Tu pa se odpirajo velike pasti, saj otrok v medmrežju lahko vstopa na področja, ki jih ne more razumeti, dojeti, in jih zato sprejema, vsrkava, nekontrolirano, brez vsake cenzure, kot introjekte. Tak otrok začenja izgubljati občutek za ločnico med resničnim in navideznim. Posebej to velja za področje komunikacije. V medmrežju je komunikacija široka in lahka, a neosebna, brez medčloveškega stika. Otrok, ki se pretirano usmerja v tako lahkotno komunikacijo, izgublja občutek za živ medčloveški stik in postaja vse bolj osamljen. Druga nevarnost, ki je povezana s prvo, je zasvojenost. Zasvojenost z računalnikom je huda zasvojenost, v svoji praksi se srečujem z njo tudi že pri osnovnošolcih!

    Da bi otroka ne le naučili uporabljati medmrežje, temveč ga tudi vzgojili v smotrno rabo, je treba upoštevati naslednje:

    Starši naj omejijo obseg časa, ko otrok čepi za računalnikom. Pri tem naj imajo v mislih to, da mora imeti otrok dovolj časa za telesno dejavnost, za žive stike z vrstniki, za stike z odraslimi, za druge konjičke in zabavo, in, seveda, za šolo!

    Starši naj bdijo nad tem, kaj otrok pregleduje, kaj počne v medmrežju. Pogovarjajo naj se z njim o tem, zanimajo naj se za vse, kar počne na računalniku. Pri tem naj pazijo, da ne zaide na področja, ki so zanj škodljiva (tu ne mislim samo na obilje pornografije, temveč tudi na razna druga področja, ki jim otrok ni kos. Otrok naj vstopa na področja, ki so povezana z njegovimi sprejemljivimi interesi, s šolo...).

    Starši naj poskrbijo, da otrok ne bo mogel povsem nenadzorovano uporabljati medmrežja. Četudi vsega ne morejo nadzorovati, je za otroka zelo pomemben občutek, da starši lahko kadarkoli preverijo, kaj dela. Za osnovnošolske otroke je tak nadzor nad uporabo medmrežja nujen. Ko starši ocenijo, da lahko otroku zaupajo, postopoma odstopajo od nadzora.

    Bogdan Žorž, univ. dipl. psih., psihoterapevt

    Ne pozabimo

    Znati uporabljati medmrežje, je danes nuja in prav je, da otroke že zgodaj učimo odgovorne in varne uporabe, nikakor pa ne smemo zanemariti njihovega stika z vrstniki, odraslimi in naravo. In če že ravno nimamo ideje, kako bi jih odtegnili od računalnika, jim lahko kot privzeto spletno mesto, ki se odpre ob zagonu brskalnika, nastavimo stran katerega izmed dveh nacionalnih skavtskih/taborniških gibanj pri nas: www.skavt.net ali www.rutka.net. Upamo, da vam bo uspelo.

    Povezave do strani, omenjenih v članku:

    http://www.microsoft.com/slovenija/doma/varnost/otroci/spletna_varnost.mspx - Microsoft o spletni varnosti

    http://www.svarog.org - Izobraževalne dveri

    http://www.mladinska.com/emagcover.asp?emag=134479 - Ciciban

    http://www.mladinska.com/emagcover.asp?emag=134478 - Cicido

    http://www.otroci.org - Stran za otroke in starše

    http://www.iknowthat.com - iKnowThat

    http://classroom.jc-schools.net/sci-units/ - Science Online

    Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

    Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

    Monitor na Facebooku

    Monitor TV na YouTube

    HRWrFBljAjU

    • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
    • Pošlji