Jure Čuhalev: Kako kot inženir preživeti v dobi umetne inteligence
Foto: Jan Dolar, Dolar Media
Gost Ogrodja je bil gost Jure Čuhalev, inženir z več kot 15-letnimi izkušnjami pri razvoju storitev in izdelkov ter soustvarjalec nekaterih najbolj prepoznavnih slovenskih spletnih projektov. Z gostiteljema Otom Brglezom in Andražem Srako so se sprehodili skozi vrsto tem, ki definirajo trenutno realnost slovenskega IT-sektorja – od mreženja in karierne poti, prek odpornosti sistemov in podedovane kode do največjega vprašanja današnjega časa: kako se v dobi umetne inteligence pozicionirati kot inženir.
Na začetku sogovorniki izpostavijo pomen neformalnih mrež v Sloveniji, ki mladim inženirjem pomagajo do prvih priložnosti. Ključno vlogo imajo meetupi, hackathoni in vedno bolj tudi javno deljenje projektov na družbenih omrežjih. Tisti, ki aktivno gradijo svojo vidnost in portfelj, hitreje pridejo do priložnosti.
Ogrodje – kjer tehnologija dobi svoj glas
Karierni razvoj je tesno povezan z vprašanjem, kdaj zamenjati službo. V Sloveniji še vedno prevladuje vrednota stabilnosti, vendar se vse bolj uveljavlja tudi pristop, kjer inženirji po dveh do treh letih preverijo, ali še napredujejo. Če razvoja ni več, je menjava smiselna. Hkrati pa sogovorniki priznavajo, da nimajo vsi ambicije stalne rasti, kar odpira vprašanje, kako podjetja obravnavajo takšne zaposlene.
Pomemben del pogovora se dotika talenta in ekipne dinamike. Izjemno nadarjeni posamezniki niso nujno najboljši za vsako okolje, saj lahko iščejo drugačne izzive, kot jih ponuja običajna organizacija, zato je kulturna usklajenost pogosto pomembnejša od surovega znanja. V tem kontekstu izpostavijo tudi pomanjkanje sistematičnega mentorstva začetnikov v Sloveniji. Idealno bi podjetja vzdrževala določen delež mladih talentov, ki bi jih aktivno razvijala.
Trg dela se je v zadnjih letih zaostril – dobrih pozicij je manj, več ljudi jih aktivno išče. Po drugi strani pa so slovenska podjetja postala bolj konkurenčna na področju plač, kar zmanjšuje potrebo po odhodu v tujino in celo spodbuja vračanje kadrov.
Velik poudarek je na odpornosti sistemov. Čeprav imajo podjetja pogosto pripravljene načrte za krizne situacije, ti v praksi velikokrat ne delujejo. V tujini se takšne scenarije redno testira, vključujoč tudi vodstvo. Ključno sporočilo je, da mora biti odziv na incidente organizacijsko vprašanje, ne le tehnično.
Podedovani sistemi ostajajo realnost. Primeri stare kode, ki še vedno deluje v produkciji, kažejo, da popoln rewrite pogosto ni smiseln, dokler ni zunanjega pritiska, kot so regulative ali varnostne zahteve. Inženirji se morajo naučiti izbirati bitke in razumeti poslovni kontekst.
Zanimiv je tudi pogled na razvoj slovenskih spletnih projektov skozi čas. Ti so služili kot poligon za učenje novih tehnologij, pogosto skozi napake. Danes infrastruktura omogoča precej več, zato skaliranje ni več glavni problem – pomembnejša sta stabilnost in dober sistemski dizajn.
Slovenski IT-trg je dozorel tudi v procesih zaposlovanja. Intervjuji za načrtovanje sistemov postajajo standard, kar kaže na višjo raven pričakovanj in znanja.
Na področju menedžmenta Jure poudarja, da vodenje ekip razvija širše kompetence, predvsem komunikacijo in razumevanje poslovnega konteksta, vendar pa primanjkuje odprtih skupnosti, kjer bi vodstveni kadri delili izkušnje in se učili drug od drugega.
Osrednji del pogovora je posvečen umetni inteligenci. Ključno sporočilo je, da ignoriranje UI ni mogoče. Inženirji morajo orodja preizkušati, razumeti njihove prednosti in omejitve ter jih uporabljati kot podporo, ne kot nadomestek znanja. UI spreminja način dela, vendar še vedno zahteva človeka kot orkestratorja. Hkrati pa odpira nove možnosti za raziskovanje in učenje.
Znotraj podjetij se že pojavljajo različni odnosi do UI – od navdušenja do odpora. To predstavlja izziv za vodstvo, ki mora uskladiti strategijo in kulturo ekipe.
Na koncu Jure izpostavi osebne ambicije: manj poudarka na implementaciji in več na ustvarjanju vrednosti skozi usmerjanje ekip, postavljanje procesov in širjenje znanja. Ključna motivacija ostajajo zanimivi problemi in ljudje, ne pa nujno tehnologija sama.
Pogovor ponuja realistično, a tudi optimistično sliko prihodnosti inženirjev, kjer bodo prilagodljivost, razumevanje širšega konteksta in sposobnost učenja ključni za uspeh.
Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete na vaši najljubši podkast platformi in Youtubu – youtube.com/@ogrodje.
