Jerovšek Computers - neslavno propadla ikona
Starejši računalnikarji se vsekakor spomnimo podjetja Jerovšek Computers, ki je vrsto let veljalo za pravcatega velikana na domačem trgu. A kratkemu času na slovenskem računalniškem prestolu je sledil propad podjetja. Slabe finančne in druge poslovne odločitve ter katastrofalen nadzor nad stroški so Jerovšek Computers v vsega nekaj letih dobesedno potopili.
Matjaž Jerovšek, Foto: Irena Herak/Časnik Finance
Matjaž Jerovšek, ustanovitelj in lastnik podjetja Jerovšek Computers, je bil v več pogledih podoben nekaterim vrstnikom onkraj luže (tistim iz Silicijeve doline). Kot najstnik je obiskoval in končal srednjo ekonomsko šolo ter se poizkusil tudi na fakultetah. Žal neuspešno. Nekaj časa je študiral pravo in ekonomijo, a študija ni končal z diplomo, temveč je gojil svojo strast do računalništva. Kot je bilo med študenti takrat v navadi, so bili Jerovškovi prvi računalniški prihodki zasluženi »na črno«. Prvo resnejšo zaposlitev je dobil v podjetju Iskra Delta, ki je takrat veljala za enega izmed stebrov slovenskega računalništva (in sodobne tehnologije nasploh). Matjaž je, obkrožen s strokovnjaki z vseh vetrov, začel osvajati predvsem tehnična, pa tudi že nekatera praktična poslovna znanja. Kmalu zatem se je odločil stopiti na svojo pot in je leta 1988 ustanovil podjetje/obrt, ki se je ukvarjalo/a s servisiranjem in vzdrževanjem »gospodinjskih« računalnikov, kot so Spectrum, Commodore, Atari in Amiga. Kmalu je na svoj računalniški repertoar dodal tudi prve osebne računalnike XT/AT.
Leta pred osamosvojitvijo Slovenije je bilo področje računalništva zelo strogo regulirano, državljani so imeli prepoved uvoza računalnikov, uvoz je bil prepuščen le redkim »pooblaščenim« podjetjem. A Matjaž Jerovšek je bil tako kot številni drugi nadobudni študenti in ljubitelji računalništva iznajdljiv. Iz Avstrije in Nemčije je začel uvažati – seveda nelegalno – računalniške komponente in iz njih sestavljati računalnike. Sprva mu je trgovina na črno cvetela, saj je lahko pri posameznem prodanem računalniku zaslužil tudi več kot pet tisoč mark – za današnje čase nepredstavljivo vsoto (in predvsem maržo!). A obseg te »operacije«, ki je hitro prerasla ljubiteljske okvire, seveda ni ostal neopažen. Še istega leta so ga v zgodnjih jutranjih urah obiskali preiskovalci in moral se jim je zagovarjati zaradi nelegalnega opravljanja prepovedane dejavnosti. Precej natančno je sumil, da so ga ovadili nekdanji sodelavci iz podjetja Iskra Delta, saj jim je »študent kradel posel«.
Foto: Aleš Beno/Časnik Finance
Iz Slovenije v Avstrijo in nazaj
Sledilo je navidezno zatišje, ko je Jerovšek koval načrt, kako naprej razvijati posel, po možnosti čim bolj zakonito. Domislil se je briljantne rešitve. Preselil se je na avstrijsko Koroško, od tam pa iz delavnice v stanovanjski hiši rojakom prodajal računalniške komponente – seveda z velikanskim dobičkom. Slovenci in drugi prebivalci Jugoslavije so dejavnost »švercanja« ter z njo povezano tveganje prevzeli na svoja pleča. A večjih težav s prenosom računalniških komponent preko meje, razen največjih, ljudje vendarle niso imeli, saj so carinike v tistem času bolj zanimale druge dobrine. Jerovškov načrt je posrečeno dopolnjevala organizacija mreže posameznikov, ki so njegovim strankam pomagali kupljene računalniške komponente sestaviti v računalnike – ti pomočniki so bili prisotni skoraj v vseh republikah Jugoslavije!
Tržna niša je Jerovšku prinašala velike dobičke, mladenič svojega uspeha ni ne želel, niti mogel več skrivati. Hitri avtomobili, plovilo in udeležba na zabavah z estradniki so postali stalnica, posel se je razvijal skoraj sam od sebe. Pogosto je dejal, da so bila najboljša (beri: najbolj dobičkonosna) poslovna leta med 1990 in 1992, čeprav je podjetje uradno mejo milijarde tolarjev prihodkov preseglo šele leta 1996. Toda z osamosvojitvijo Slovenije, ki ni podedovala prepovedi uvoza računalnikov, se je Jerovšku sistem čez noč podrl. Podjetje v Avstriji je še istega leta, 1990, zaprl in se vrnil v domovino.
Odlično finančno zaledje mu je omogočilo tokrat precej resnejši vnovični vstop v svet podjetništva. Obrt v Domžalah je prekrstil v podjetje Jerovšek Computers, pomanjkanje resne konkurence pa mu je omogočilo, da se je poslovanje, podprto s številnimi reklamnimi kampanjami, skokovito večalo. Jerovšek je odprl tudi več poslovalnic po Sloveniji. Strojna oprema, torej računalniki, so se na trgu, željnem računalnikov, prodajali za med, celo bolje kot programska oprema zanje. Sprva garažno podjetje je hitro raslo, leta 1996 je zaposlovalo že 50 ljudi, ob prelomu tisočletja celo 85. Jerovšek je sledil zgledom iz tujine, kot bogat lastnik je vodenje podjetja zaupal direktorju in nadzornemu svetu. Leta 1996 je vodenje podjetja prevzel Dušan Sitar, Matjaž Jerovšek pa je skrbel za kadrovsko politiko, izobraževanje zaposlenih in poslovno strategijo. S slednjo v naslednjih letih ni bilo večjih težav, vsaj dokler so se prihodki iz poslovanja stalno povečevali.
Da Jerovšek še ni pozabil vseh lepot sive in črne ekonomije, je menila tudi davčna uprava, inšpektorji so obiskali podjetje in kreativne računovodje ter podjetju naračunali plačilo 60 milijonov tolarjev neizkazanih davčnih obveznosti in kazni. Zoper lastnika so vložili tudi več kazenskih ovadb, a jih je Jerovšek ob pomoči odvetnikov in lukenj v zakonodaji ovrgel, v državno blagajno pa na koncu prispeval le odstotek sprva določenega zneska.
Foto: Urban Štebljaj/Časnik Finance
Bogatemu prelomu tisočletja je sledil zlom
Še leta 1999 se je zdelo Jerovšek Computers nepremagljivo podjetje, preračunano v današnje številke je ustvarilo za več kot 11 milijonov evrov prometa. Prodaja je cvetela po zaslugi dveh močnih katalizatorjev – uvedbe davka na dodano vrednost in izjemne zmešnjave, povezane s prehodom na novo letnico (2000). Ves svet je namreč pričakoval sesutje starejših računalniških sistemov, zato so si prodajalci le meli roke, ko so se podjetja množično odločala za prenovo informacijskih sistemov.
V podjetju Jerovšek Computers so se odločili, da bodo vse uspehe še nadgradili s postavitvijo novega objekta. Podjetje je v Domžalah zgradilo velikansko poslovno poslopje, vredno okoli 250 milijonov tolarjev. Žal ob nepravem času. Leto 2000 je namreč prineslo (morda ne povsem nepričakovan) krč porabe sredstev za IT, manjše porabe podjetij ni uspelo nadomestiti niti potrošnji gospodinjstev. Slovenski računalniški trg se je mimogrede zmanjšal za petino, to pa je močno prizadelo tudi podjetje Jerovšek Computers. Slabše razmere na trgu in iz leta v leto večja in močnejša konkurenca so Jerovšku nižali prodajo, saj so bili njegovi računalniki zaradi blagovne znamke in visokih stroškov podjetja dražji od tržnega povprečja.
Na podjetje so močno pritisnili tudi upniki in zahtevali prisilno poravnavo oziroma stečaj. Prvi napad je podjetju Jerovšek Computers še uspelo odbiti, saj jim je uspelo prodati poslovno zgradbo in jo nato vzeti nazaj na lizing. Poplačilo upnikov v višini 300 milijonov tolarjev je bilo sicer lepa gesta, a finančna vrzel je bila še vedno globoka. Neprevidno zadolževanje je finančne težave le še potenciralo, upniki pa so imeli vedno manj posluha za »neresnega dolžnika«.
To, da Jerovšek Computers ne bo izplaval iz težav, je bilo jasno konec novembra 2001, ko je ljubljansko okrožno sodišče razglasilo stečaj domžalskega podjetja. Slednji je bil neizogiben, saj upniki niso izglasovali predloga uprave za 20-odstotno poplačilo terjatev v enem letu – bržkone tudi na podlagi slabih izkušenj iz preteklosti. Takratni predsednik uprave Jerovšek Computers, Primož Penca, si je sicer prizadeval rešiti podjetje, vsem upnikom je celo ponudil strateško partnerstvo v družbi, a so ga vsi zavrnili. Nič čudnega, ko pa je takrat podjetje vodil komaj pol leta in praktično reševal potapljajočo se barko.
Konec leta 2001 je tako Jerovšek Computers upnikom neposredno dolgoval okoli 450 milijonov tolarjev, podoben obseg dolga pa so znašali še stroški lizinga, s katerim je podjetje odkupilo svojo poslovno zgradbo (ki jo je leto prej prodalo). Stečaj podjetja Jerovšek Computers je imel izrazito negativen prizvok, saj upniki iz stečajne mase niso prejeli skoraj nič sredstev (poplačilo je bilo od 0- do 5-odstotno). Ob stečaju podjetja je delo izgubilo 28 redno zaposlenih delavcev (in pet pogodbenikov). Bolj vedrih obrazov so bila le druga računalniška podjetja, ki so se znebila velikega tekmeca.
Kako se stvari v računalniškem svetu lahko obrnejo na glavo, kaže tudi spletna domena nekdanjega računalniškega velikana. Danes www.jerovsek.si postreže s ponudbo rešitev s področja centralnih kurjav.
