Garancija?

Pri naših nenehnih preizkusih se bolj redko poglabljamo v garancije in garancijske pogoje. Sicer si v naše tabele zapišemo tudi to, a so ti roki pri večini naprav, ki jih preizkušamo, razmeroma kratki, največkrat le leto dni. To velja za digitalne fotoaparate, večino prenosnikov in cenejših brizgalnih tiskalnikov, daljše roke pa imajo laserski tiskalniki.

Poleg časa trajanja imajo garancije še nekaj neljubih lastnosti. Ena je ta, da znajo biti garancijski pogoji kar hudo strogi. Neki znanec (sodelavec iz sosednjih pisarn) je, denimo, kupil nov monitor, po kakem tednu pa nas spraševal, ali je normalno, da je na zaslonu ves čas rdeča pika. Jasno je šlo za napako, ki kliče po menjavi s strani prodajalca. A pri monitorjih je po zakonu tako, da so tolerance, znotraj katerih ni potrebna menjava. Pri mrtvih pikah, denimo, jih mora biti dovolj, preden se upošteva garancija. Ena sama, pa četudi na sredini, ne velja.

Pri tem je zanimivo, da so izvzeti monitorji, ki jih kupimo po spletu, po logiki, da ga nismo imeli možnosti prej preizkusiti, oziroma si ga ogledati. No, saj tega tudi v trgovini praviloma ne počnemo, a kaj zato. No, znanec je monitor kljub temu zamenjal, in sicer po taktiki, ki je v strokovnih krogih znana pod »bodi čim bolj siten in vztrajen«. Si mislimo, da bodo ta monitor prodali naprej, uporabniku, ki morda niti ne bo opazil tiste pike, ali pa ga ne bo dovolj motila, da bi se ukvarjal s tem.

Seveda se nam zdi škoda, da je treba stvari reševati na ta način, a žal so razmere take. Kako naj torej pišemo oziroma resno ocenjujemo garancijske dobe, ko pa se prodajalci (povsem razumljivo) na vse kriplje trudijo iz njih izmuzniti (da o servisih telefonov niti ne govorimo).

Zgodi pa se tudi nasprotno – poznamo kar nekaj naprav, ki brez težav živijo še predolgo. Imamo,  recimo, še sodelavko, ki je pred kratkim kupovala nov prenosnik. Pri tem nas je povprašala za mnenje in poudarila, da noče prenosnika iste znamke, kot ga je imela prej. Njen argument je bil ta, da je bil tisti prejšnji »zloben« (njene besede). Zakaj? Ker se je po sedmih letih začel grdo vesti. Po sedmih letih!

Uporabniki imajo torej najrazličnejša mnenja o tem, kako dolgo bi morale naprave delovati. Upamo si  trditi, da imamo računalnikarji še najbolj realna pričakovanja, sploh ker smo navajeni, da stvari (diski, napajalniki, pomnilniki) redno crkujejo in je treba nekaj takega pri elektroniki pač pričakovati. Seveda želimo, da bi dražje (in posledično zmogljivejše) naprave zdržale dlje, a pravila enostavno ni. Oziroma je – varnostna kopija. In to ne samo v smislu, da imamo podatke še kje, temveč tudi, da vemo, v kakšnem stanju so naše naprave, da nas v zadnjem hipu, recimo, ne preseneti prazna kartuša tiskalnika.