Objavljeno: 30.12.2025 | Avtor: David Vidmar | Monitor Januar 2026

»Čudovit in moderen« Linux

V Monitorju smo že preizkusili modularni prenosnik podjetja Framework. Zaradi odprtosti in modularnosti je zanimiv predvsem za tehnološke navdušence ter tiste, ki jim je mar, kako računalnik deluje in si želijo popoln nadzor nad svojo napravo. Za te je pomembna tudi izbira operacijskega sistema. Linux?

Omarchy ima grafični vmesnik, ki se pretvarja, da je tekstovni. Na to namiguje že logotip projekta.

Omarchy ima grafični vmesnik, ki se pretvarja, da je tekstovni. Na to namiguje že logotip projekta.

Jasno je, da na računalnik, ki velja za odprtega, nadgradljivega in popolnoma prilagodljivega, že iz principa ne sodi operacijski sistem Windows, temveč ena izmed številnih različic Linuxa. Predvsem med razvijalci in tistimi z manj izkušnjami z odprtokodnim sistemom na namizju pa v zadnjih mesecih narašča priljubljenost projekta Omarchy. Zasnoval ga je legendarni razvijalec David Heinemeier Hansson, ki ga mnogi poznajo pod vzdevkom @dhh. Sloves si je pridobil kot avtor programskega ogrodja Ruby on Rails in solastnik podjetja 37signals, ki že leta dosega uspehe in postavlja smernice razvoja z izdelki, kot sta Basecamp in HEY. Poleg tega je aktiven na družabnih omrežjih, kjer promovira izdelke svojih podjetij in deli svoje poglede na tehnologijo ter svet.

Omarchy po definiciji ni distribucija Linuxa, čeprav se na spletni strani pohvali s »čudovit, moderen in mnenjsko izrazit Linux izpod rok DHH«. Gre zgolj za zloglasno distribucijo Arch, ki jo prenesemo in namestimo skupaj s prilagoditvami, z nastavitvami in dodatnimi programi, kot sta si jih zamislila avtor in njegova skupnost. Distribucija Arch je znana kot izjemno učinkovit sistem, ki deluje tudi na zelo skromnih računalnikih, za njeno namestitev in uporabo pa je potrebno veliko znanja, poguma in vztrajnosti. Cilj projekta Omarchy je olajšati pot do učinkovitega, uporabnega in varnega okolja ter ponuditi sistem, ki ga lahko začnemo uporabljati takoj po namestitvi.

Namestitev Omarchy najlažje izvedemo s ključkom, na katerega smo prenesli obsežno, dobrih 6,5 GB veliko sliko. Če poteka vse gladko – torej kadar so v distribucijo Arch in paket Omarchy vključeni vsi potrebni gonilniki –, bo postopek namestitve po nekaj osnovnih vprašanjih zaključen v le nekaj minutah. Če nimate sreče in poskušate svež operacijski sistem namestiti na strojno opremo, ki ni neposredno podprta, vas čaka precej iskanja in brskanja po spletu, preden bo namestitev uspešno stekla tudi na vaši strojni opremi.

Opozorilo pred namestitvijo: ta bo privzeto izbrisala in uporabila celoten izbrani disk. Namestitev dual boot je mogoča, vendar zahteva več znanja in dela, zato bodite pri načrtovanju previdni!

[slika: The Omarchy Manual.png] Kratka in jedrnata navodila bodo prve dni uporabe prišla zelo prav.

Ob prvem zagonu po namestitvi nas pričaka prijetno in odzivno okolje, ki bo ob uspešni namestitvi delovalo gladko in hitro tudi pri manj zmogljivi strojni opremi. Uporabniški vmesnik nekoliko spominja na macOS, vendar je delovanje precej drugačno, kot smo ga vajeni iz »klasičnih« operacijskih sistemov. Namesto oken, ki se prekrivajo in jih lahko premikamo ter spreminjamo njihovo velikost, Omarchy uporablja Hyprland in nabor dodatnih programčkov. Rezultat je sodoben, učinkovit, zmogljiv, prilagodljiv in nenavaden vmesnik, ki okna postavlja eno poleg drugega, pri čemer ta ves čas zasedajo celoten zaslon.

Eden od ciljev avtorja je sistem, ki ga je mogoče uporabljati izključno z bližnjicami na tipkovnici. Ob prvem zagonu uporabnika zato pozdravi okno, ki namiguje, da bo med spoznavanjem okolja zelo koristna uporaba kombinacije tipk Win (oziroma tipka Super) + K (keybindings), ki prikaže druge bližnjice. Brskalnik zaženemo s kombinacijo tipk Win + Shift + B (browser), ukazno vrstico oziroma terminal pa z Win + Enter.

Privzeti brskalnik je Chromium, odprtokodni sorodnik Googlovega Chroma, ob začetni namestitvi pa se na računalniku pojavi tudi Firefox. Terminalske ukaze privzeto vnašamo v Alacritty, čeprav je nameščen tudi vse bolj priljubljeni in cenjeni Ghostty.

Zaradi uporabe upravljalca oken Hyprland se ta privzeto ne prekrivajo, samodejno se prilagajajo in razporejajo, da so hkrati vidna vsa.

Zaradi uporabe upravljalca oken Hyprland se ta privzeto ne prekrivajo, samodejno se prilagajajo in razporejajo, da so hkrati vidna vsa.

Za iskanje drugih nameščenih programov uporabimo bližnjico Win + preslednica, ki odpre (preveč) enostaven iskalnik, uporaben le za iskanje aplikacij. Žal ne omogoča iskanja med datotekami, mapami, spletnimi bližnjicami in vsem ostalim, kar omogočata meni Start v Windows ali Finder v macOS. Z Win + Alt + preslednico prikličemo meni, v katerem lahko urejamo različne nastavitve, posodobitve in druga sistemska opravila. Za upravljanje datotek pritisnemo Win + Shift + F.

Ob odpiranju oken, ki se ne prekrivajo, na zaslonu hitro zmanjka prostora, zato je nujna uporaba več namizij, med katerimi preklapljamo s kombinacijo tipk Win + številka.

Med nameščenimi aplikacijami so nekateri priljubljeni programi, ki so na voljo na vseh platformah, in posebnosti za Linux. Mnoge med njimi niso »prave« aplikacije, temveč spletne, ki se odprejo v ločenem oknu – na primer Youtube, Google Photos ali ChatGPT. Ko želite namestiti dodatne aplikacije, imate več možnosti. Lahko jih prenesete in namestite ročno ali pa uporabite enega izmed številnih načinov paketnega nameščanja – Omarchy izpostavlja uporabo paketnega sistema pacman, ki je privzet na Archu, ali obsežne zbirke programja AUR, ki jo vzdržujejo uporabniki tega operacijskega sistema.

Omarchy je pripravljen za delo ali zabavo takoj po namestitvi, po nekaj dneh uporabe pa boste verjetno želeli okolje prilagoditi svojemu okusu in potrebam. Za to boste potrebovali nekaj spretnosti v ukazni vrstici, in če niste vešči urejevalnika vim, je pred uporabo dobro osvežiti znanje ter se spomniti vsaj, kako začeti urejanje, shraniti in zapreti urejevalnik.

»Čudovit in moderen« Linux

Pri projektu Omarchy ne gre le za uporabnost; avtorji si prizadevajo, da bi bila uporabniška izkušnja čim prijetnejša. V paket so zato vključili ozadja, barvne sheme in pisave, ki so jih združili v teme ter omogočili, da uporabniki med njimi enostavno preklapljajo in jih prilagodijo svojemu okusu.

Kritika skupnosti

Ni dvoma, da je Omarchy v skupnosti dvignil veliko prahu. Po družabnih omrežjih in na Youtubu je veliko govora o novincu na sceni. Opazili so ga tudi vodilni v podjetjih, kot sta Framework in Cloudflare, ter ga finančno podprli. Nadgradnje se vrstijo vsakih nekaj dni, izdelek pa se iz meseca v mesec precej spreminja. Ker gre za zelo nov projekt – prvi prispevek na GitHubu se je pojavil junija 2025 –, je še prezgodaj soditi o njegovi prihodnosti.

Brez dvoma projekt ni popoln in ga za zdaj še pestijo številne težave. Marsikateri zaprisežen »linuxaš« nad Omarchyjem in predvsem njegovo priljubljenostjo viha nos. Očitajo, da so skripte, ki Arch spremenijo v Omarchy, slabo napisane in niso skladne z dobrimi praksami ter varnostnimi zahtevami. Skeptični so tudi do izbire vključenega programja, na primer brskalnika – pogrešajo boljše privzete nastavitve in prednameščene dodatke za zasebnost in varnost uporabnika ter sistema, terminalskega emulatorja in bash lupine z razširitvijo starship, ki sta pomanjkljivo nastavljena. V primerjavi s konkurenco je iskanje po osnovnem sistemu katastrofalno enostavno. Med preizkusi omenjajo tudi nezadovoljivo delovanje požarnega zidu in nenavaden pristop pri uporabi ohranjevalnika zaslona, ki ne zagotavlja varnosti uporabnika in integritete računalnika.

»Čudovit in moderen« Linux

Vsekakor pa je Omarchy prinesel nekaj svežega v svet domačih naprav. Tudi če ne bo dolgoročna uspešnica, je DHH s projektom dokazal, da si uporabniki želimo novih rešitev in drugačnih pristopov. Potrjuje, da operacijski sistemi za računalnike niso dokončani in da uporabniki še vedno cenimo inovativnost in prilagodljivost.

Nekatere kritike pa niso namenjene le projektu. Marsikdo ga povezuje z dejstvom, da je avtor Omarchyja David Heinemeier Hansson precej viden in rad deli svoje mnenje, nekatera njegova izrečena stališča pa se ne skladajo z duhom, na katerem temelji odprtokodna skupnost – to so odprtost, svoboda, sodelovanje in strpnost. V zadnjem času je bil zato deležen precej kritike zaradi svojega pogleda na svet, in čeprav to ni nujno povezano, tudi zaradi svojega dela in izdelkov.

Komu je namenjen?

Operacijski sistem Linux že leta prevladuje na strežniški strani uporabniške izkušnje, medtem ko Microsoft in Apple v zadnjih različicah izkazujeta mačehovski odnos do uporabnikov, zato je marsikdo blizu temu, da (ponovno) preizkusi, kako deluje Linux na namizju.

Tudi če odmislimo vse vezi, ki nas držijo pri izbranem operacijskem sistemu – naj bodo to igre in Microsoft Office v svetu Windows, zaprt ekosistem povezanih naprav in storitev pri Applu ali odsotnost ter zapletenost gonilnikov za eksotično opremo –, Omarchy ni namenjen vsakomur. Priporočamo ga le radovednežem, ki imajo odvečen ali star računalnik in so pripravljeni na avanturo, drugačno izkušnjo ter hitre spremembe. Avtorji so Omarchy razvili predvsem za (spletne) razvijalce, zato ga priporočamo tudi tej skupini uporabnikov, še posebej, če želijo biti izjemno produktivni in čim več uporabljati tipkovnico. Hkrati se je treba zavedati, da verjetno ne bodo mogli (vsaj ne brez dodatnih posegov) uporabljati vse programske opreme, na katero so navajeni pri uporabi Windows ali macOS.

Tistim, ki resno razmišljajo o dolgoročni menjavi operacijskega sistema ali celo ekosistema, priporočamo, da za začetek izberejo eno izmed bolj klasičnih distribucij, kot je Ubuntu, Fedora, Mint ali Manjaro. Ko bodo z uporabo nabrali dovolj izkušenj in znanja, naj posežejo po »težji kategoriji«, kamor sodijo Arch in NixOS ter sorodni izdelki.

Omarchy

distribucija Linux

Kje: omarchy.org

Za: Nov zagon za Linux na namizju, enostavna namestitev, hitrost delovanja.

Proti: Varnostno sporne nastavitve, zahtevno spreminjanje dodatnih nastavitev.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Samovozeči taksi opazil orožje pri potnikih, ustavil in poklical policijo

    Waymov samovozeči taksi v San Franciscu je opazil, da sta se vanj usedla dva najstnika, ki sta imela pri sebi strelno orožje. Tedaj je samodejno zapeljal na rob ceste, se ustavil in poklical policijo. Policisti so najstnikoma orožje zaplenili.

    Objavljeno: 15.9.2026 07:00
  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Vojaški letalnik namesto GPS-a uporablja meritve magnetnega polja

    Ameriški vojaški gigant Northrop Grumman je predstavil brezpilotni letalnik, ki deluje tudi ob izpadu ali motnjah satelitske navigacije. Letalnik Lumberjack ima kvantne senzorje magnetnega polja, da lahko zaznava malenkostne spremembe, iz katerih izračuna svojo lokacijo.

    Objavljeno: 16.9.2026 07:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Namesto menjave strojne opreme CERN menja Linuxovo distribucijo

    Povsem spodobni kosi strojne opreme lahko nenadoma zastarijo, ko se proizvajalci programske opreme odločijo, da jih ne bodo več podpirali. To se je zgodilo celo v CERN-u, pa čeprav uporabljajo odprtokodno programsko opremo. Zato bodo na računalnikih, ki krmilijo specializirane instrumente, RHEL zamenjali z Debianom.

    Objavljeno: 14.9.2026 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji