Ceneje in z več izbire
Mobilne telefone imamo vsi, z njimi telefoniramo veliko več kot včasih, marsikdo jih uporablja kar kot edini telefon in je stacionarnega odjavil. Vse to zato, ker so cene pogovorov danes že tako nizke, da si to lahko privoščimo. Popolnoma drugače je, ko se znajdemo v tujini - cene gostovanj so namreč še vedno zasoljene.
Vendar menda že od srede junija ne bo več tako, saj bo Evropska unija zelo verjetno določila, da bo lahko operater odhodni klic (iz tujine domov) zaračunal največ 49 centov, dohodnega pa 19 centov. In te vrednosti naj bi se naslednje leto še nekoliko znižale, leta 2009 pa še nekoliko. Če poenostavimo takole na oko, bo telefoniranje v (evropski) tujini lahko pol cenejše ali pa še celo več. Ekstremni primeri gostovanj so nekatere Evropejce lahko doslej obrali celo za 2,8 evra na minuto!
Rekel bi, končno! Dosedanje cene so vsekakor poglavitna cokla, ki povzroča, da veliko potnikov v tujini še vedno ugaša telefone, jih uporablja le za najnujnejše opravke ali pa so nanje dosegljivi le, če je to nujno potrebno. Po drugi strani nas nekateri naši operaterji strašijo, da bo izpad dohodka nekako treba pokriti, v skrajni fazi morda celo s podražitvami notranjega prometa. Pri tem opozarjajo na to, da je Slovenija specifična država, ki večino svojih gostovanj ustvari v državah nekdanje Jugoslavije (predvsem Hrvaške), tam pa nova uredba seveda ne bo veljala. Ker operater večino svojih prihodkov iz gostovanj ustvari z gostovanji tujcev pri nas (to bo uredba drastično znižala), manj pa z gostovanji slovenskih uporabnikov v tujini, naj bi se prihodki občutno znižali. To je gotovo vse res, vendar ne gre pozabiti na učinek, ki ga pri uporabnikih povzročijo nižje cene - vsekakor je pričakovati višjo minutažo. Samo spomnimo se, kakšen naval je doživel T-2, ko se je internetnega trga lotil z ustrezno nizkimi cenami.
Povišanja domačih tarif se tudi sicer ni bati, še letos namreč na mobilni trg prihaja odločna konkurenca. Najprej Tušmobil, ki bo v začetku deloval ob pomoči nacionalnega gostovanja pri Mobitelu (tako kot nekoč Vega), nato pa še T-2. Magična beseda novih operaterjev (in temu se bodo zelo hitro prilagodili tudi stari) bo "četverček" ali "quadruple play" oz. ena sama naročnina na internet, telefonijo, televizijo in mobilno telefonijo. Tušmobil bo to "sestavil" s pomočjo kupljenega internetnega ponudnika Voljatel, T-2 internetni trojček tako ali tako že ima, Telekom (kot lastnik Mobitela) lahko četverčka sestavi zelo hitro, Simobil pa naj bi se v tej smeri povezoval z AMISom.
Povprečno 8 % evropskih uporabnikov v tujini ugasne telefon, grafikon pa prikazuje odstotek tistih, ki pri uporabi storitev varčujejo.
Mimogrede, Tušmobilovo nacionalno gostovanje ravno pri Mobitelu je še posebej zanimivo, če se spomnimo novinčevih besed, da je njihov poglavitni cilj razbitje monopola (ve se, Mobitelovega), in če se spomnimo PR sporočil, ki nas obveščajo o skoraj vsakem komunikacijskem nakupu, ki so ga izvedli (Nokiina centrala (ena), bazne postaje ...). Je pa razumljivo, če se spomnimo, da so prve obljube omenjale začetek preizkušanja omrežja že za konec leta 2006. Skratka, zadeve se ne premikajo tako hitro, kot bi se morale.
Kar zadeva datume, je bolj skrivnosten T-2, ki pa je po besedah dobro poučenih kljub temu zelo dobro na poti, da bo do konca leta vzpostavil omrežje UMTS. Brez nacionalnega gostovanja, sam. Razlagi, kako je to mogoče, sta dve. Prva je, da bo uporabil drugačne bazne postaje, kot je v navadi - izkoristil bo svoje optično omrežje in bazne postaje namestil neposredno vanj. To pomeni, da bazne postaje med seboj ne bodo več komunicirale brezžično (in tako prenašale našega klica do centrale), temveč bodo le-tega neposredno prenesle v vedno bolj razvejeno optično omrežje (v tej smeri so veliki vložki vanj kar naenkrat bolj razumljivi, kajne?). Pravzaprav bodo bazne postaje UMTS le nekakšne "dostopne točke" v omrežje IP. In drugi razlog? Denar. Menda tega tudi Mirku Tušu ne manjka, vendar je tovrstni boj s cerkvijo (glej rubriko Podrobno proti koncu tokratne številke) skorajda nepošten. Kot sem zadnjič slišal nekoga reči: "S cerkvijo je težko poslovno tekmovati. Tam ne poslujejo v četrtletjih, temveč v tisočletjih."... ;)
***
Za konec pa še konec zgodbe o Microsoftovem Bobu iz prejšnjega uvodnika. Naš zvesti bralec ;) in občasni sodelavec Miha Mazzini me je prijazno spomnil, da je bila produktni vodja za uporabniški vmesnik Bob Melinda Ann French, ki je kasneje s poroko spremenila priimek v Gates. Vse jasno, mar ne? ;)
S cerkvijo je težko poslovno tekmovati. Tam ne poslujejo v četrtletjih, temveč v tisočletjih.
