Analitika ni le drag, je nujen »šport«
Verjetno ste že slišali analogijo, da je posel močno podoben športu. Tudi v podjetju sestavite najboljšo mogočo ekipo sodelavcev in jo »postavite na igrišče« oziroma pošljete na tržišče s strategijo, za katero upate, da bo zmagovalna. Sir Alex Ferguson, legendarni trener prav tako legendarnega nogometnega kluba Manchester United, je že pred desetletji izjavil, da ima pot do uspeha opraviti z odpravo čim večjega števila presenečenj, saj je življenje polno nepričakovanih dogodkov. Povedano drugače: gre za to, da se stvari v praksi spreminjajo in da mora podjetje včasih (in čedalje pogosteje) prilagoditi svojo strategijo, da bi zmag(ov)alo.
Zadnja leta je podjetja vseh oblik in velikosti po vsem svetu zaznamovalo prilagajanje na neskončno število izzivov in kriz. Prilagajanje je postalo nova norma in ne izjema. Prav prilagajanje novim razmeram in prevzemanje nadzora nad novimi priložnostmi postaja venomer pomembnejše, zato je bistveno, da podjetja občasno razmislijo o svojih načinih prilagajanja spremembam, jih ocenijo in izboljšajo.
V športu lahko to prilagajanje vključuje taktične spremembe ali zamenjave. Na poslovnem področju pa se vse vrti okoli sprejemanja premišljenih odločitev na podlagi razpoložljivih podatkov. Večino podjetij danes poganja tehnologija, ki se hrani s podatki – analitika. Količina podatkov na svetu se eksponentno povečuje, že letos bi jih lahko ustvarili osupljivih 181 zetabajtov. Jasno je, podjetja jih ne morejo več stlačiti v eno podatkovno zbirko, na en strežnik in zagnati analitičnega programa. Hudiča, še ducat zbirk in strežnikov ne bo dovolj. Kaj, če bi jih načrpali v podatkovno jezero? Naložili oziroma povezali v podatkovno platformo v oblaku? Na ta in podobna vprašanja so seveda odgovori pritrdilni. Bistveno je, da podjetja svojim zaposlenim omogočijo dostop do obsežnih zbirk podatkov in pridobivanje vpogledov iz njih. Ročna obdelava in analiziranje tako velikih količin informacij sta skoraj nemogoča, zato na sceno stopa avtomatizirana analitika.
Analitika torej ni nekaj novega – daleč od tega. Težava je v podatkih. Njihovem obsegu in predvsem hitrosti nastajanja. Ljudje temu ne moremo več slediti. Lahko pa se z analizo velikih tokov podatkov ukvarjajo analitična orodja, ki jih poganja umetna inteligenca. Ker je to edini način …
Vzemimo na primer proizvodno podjetje. Umetna inteligenca se je združila z analitiko, da bi odločevalcem v podjetju omogočila oblikovanje celostnega pogleda na vse njihove podatke ne glede na to, ali so strukturirani ali nestrukturirani, zgodovinski ali nastajajo v realnem času. Ti se nato združijo v uporabne vpoglede, ki so podlaga za izvajanje naprednih proizvodnih procesov, kot so pametne tovarne, digitalni dvojčki in avtonomne dobavne verige. Analitične rešitve preverijo izvedljivost proizvodnje izdelka, še preden bodo v tovarni zagnali prvi stroj. Pomagajo pri iskanju in odpravi ozkih grl. Analizirajo trg in potencialne kupce ter pomagajo napovedovati prodajo. Analitiko, ki jo poganja umetna inteligenca, je mogoče uporabiti za optimizacijo upravljanja tveganj v financah ali za prilagajanje ponudbe strankam v maloprodaji. Če gre nato vendarle kaj narobe, v poprodaji pomagajo vzpostaviti povratno zanko in izkušnje strank prenesti do inženirjev ter vodij proizvodnje.
Morda ste že slišali vodstvo podjetja reči, da nečesa ne bo imelo, ker je to (pre)drag »špas«. No, brez analitike podjetjem v prihodnje ne bo »spasa«.
