Objavljeno: 16.6.2021 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Posebna 2021

30 let je minilo!

30 let je minilo!

Jubilejna številka Monitorja! – že 30 let je namreč od takrat, kar so 19. 9. 1991 Monitor z znamenito »boom« ilustracijo dobili v roke prvi naročniki.

Brskanje po 30 let starih izvodih Monitorja, po možici drugih izdaj in prilog, ki smo jih v tem času izdajali, po podatkovnih ploščkih in varnostnih kopijah, ki še danes delujejo – res je bil zanimiv junij! Vendar obujanje spominov vseh nas, ki smo v teh letih oblikovali in razvijali eno ključnih tehnoloških revij v Sloveniji, seveda ni ključni razlog za pripravo te jubilejne številke. Bistveno se nam je zdelo obuditi spomine na takratno tehnologijo in hkrati morda vzbuditi občutke nostalgije tudi pri vas, naših bralcih. Kajti, da, kar nekaj vas je med naročniki – in prepričan sem, da tudi med občasnimi bralci – takih, ki ste nas spremljali tudi že v prejšnjem tisočletju.

Na naslednjih straneh se prepletajo vsebine, ki kažejo razvoj Monitorja in razvoj tehnologije, vmes pa lahko preberete, kako na tiste čase gledamo (takratni) ustvarjalci revije in nekateri ustvarjalci takratne IT-krajine. Marsikateri med njimi (pa tudi nami) so začeli s »švercanjem«, se usidrali med podjetnike, razvili uspešno podjetje (ali več njih) ter se iz prodaje strojne opreme razširili v programsko in celo inženiring oziroma sistemsko integracijo.

Da jim je to uspelo, ni bilo samoumevno. Že to, da govorimo o turbulentnih devetdesetih letih 20. stoletja, pove svoje. Poglejmo, denimo, prvo naslovnico, kjer je zapisano, da izvod stane 120 DIN. Da, dinarjev. Se še spomnimo, da smo nekoč imeli dinarje? Še več – že naslednja številka, le mesec kasneje (!), je imela zapisano ceno 120 SLT. Slovenskih tolarjev. To je bil čas osamosvajanja oziroma razpada takratne Jugoslavije, kar pa očitno ni zaustavilo izrednega razvoja tehnologije, še posebej na področju osebnega računalništva PC. In izredne lakote po informacijah s tega področja, ki je internet/splet ni mogel potešiti, saj ga zares sploh še ni bilo. To so bili časi ameriškega PC Magazina, ki je bil debel kot telefonski imenik, pa tudi Monitorja, ki je imel v najboljših časih kar 218 strani.

Dolgoletni urednik Samo Kuščer nam je, v spregi z dolgoletno lektorico Doro Mali, v možgane vsadil ljubezen do slovenskega jezika.

In časi, ko smo bili v pri Monitorju za dostop do aktualnih tehnoloških informacij naročeni na prestižni ameriški servis IDG News Service, ki ga še danes uporabljajo mediji, kot so Computerworld, PC World, MacWorld in Infoworld. Z leti ga je nadomestil – internet.

Ter časi, ko smo za stik s tehnologijo in svetovnimi tehnološkimi mnenjskimi voditelji imeli naročnino na servis Compuserve. Nadomestil ga je – internet.

Tudi časi, ko smo komaj čakali, da smo v specializiranem tisku prebrali katerega od primerjalnih testov določene strojne ali programske opreme, tudi v Monitorju. Tudi te je v veliki meri nadomestil – internet.

Globalni internet je v veliki meri nadomestil marsikaj – tudi nekoč veliki PC Magazine je že kar nekaj časa na voljo le še kot spletni medij. Bo nekoč namestil prav vse medije? Lokalnih, tistih, ki nagovarjajo bralce v neangleško govorečih državah, ne. Morda bo nekoč izginil papir kot medij, navsezadnje smo vsi mediji, tudi Monitor, že kar nekaj let na voljo tudi na spletu in v obliki aplikacij na pametnih telefonih/tablicah. Vendar pa sem prepričan, da lokalizirane slovenske vsebine ne bodo nikoli izumrle.

Resda vsi razumemo angleško, vendar materni jezik cenij(m)o povsod in tega smo se od vsega začetka zavedali tudi pri Monitorju. Dolgoletni urednik Samo Kuščer nam je, v spregi z dolgoletno lektorico Doro Mali, ki nas je pred nedavnim tragično zapustila, to vsadil v možgane. Vsem nam 161, ki smo se med Monitorje avtorje vpisali od leta 2005, kar beležim statistiko, in vsem tistim, ki so to storili že pred tem.

Mnogim izmed avtorjev je bil Monitor vstopna točka v poslovne kariere. Med njimi danes najdemo uspešne podjetnike, računalniške strokovnjake, doktorje znanosti, pisatelje in celo medijske osebnosti. Vsem, še posebej pa tisočem bralcev, ki ste nas brali in nas berete še naprej, želim, da bi nekoč praznovali še naslednjo tridesetletnico. Hkrati vam želim veliko užitka in zabave ob branju naslednjih strani.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Severna Koreja s kriptovalutami in lažnimi zaposlenimi nakradla milijarde

    Za razliko od praktično vseh ostalih držav se Severna Koreja v veliki meri zanaša na internetni kriminal in kriptoprevare za financiranje delovanja države in izogibanje sankcijam. Tudi eden večjih letošnjih vdorov, ko so neznanci z borze Bybit ukradli za poldrugo milijardo dolarjev kriptovalute ether, je bil plod Severne Koreje.

    Objavljeno: 27.10.2025 07:00
  • Zakaj nihče ne mara Applovih in Samsungovih tankih telefonov?

    Applov najnovejši in najtanjši iPhone Air, ki v debelino meri le dobrih pet milimetrov in tehta 165 gramov, je čudo tehnike, a ga začuda ljudje niso radostno sprejeli. Medtem ko se iPhone 17 Pro in iPhone 17 Pro Max prodajata rekordno, klasični iPhone 17 pa prav tako žanje visoke številke, iPhone Air zapostaja.

    Objavljeno: 20.10.2025 05:00
  • Nvidia: Kitajska je za nas mrtva

    Nvidijin direktor Jensen Huang je dejal, da je tržni delež podjetja na Kitajskem hitro padel s 95 odstotkov na ničlo. To ni presenetljivo, saj izvoz na Kitajsko prepoveduje kar ameriška administracija. A to v resnici ni čisto res, saj po drugi strani več kot četrtino prodaje predstavlja izvoz v Singapur – od koder na Kitajsko vodijo neuradne poti.

    Objavljeno: 20.10.2025 07:00
  • Popolnoma drugačno električno kolo

    Rivianovo hčerinsko podjetje Also, specializirano za mikromobilnost, je predstavilo inovativno električno kolo TM-B (Transcendent Mobility - Bike), ki obljublja povsem novo izkušnjo vožnje. 

    Objavljeno: 23.10.2025 16:00
  • V Londonu vam bodo verjetno ukradli telefon

    Samo v lanskem letu so v Londonu ukradli 80.000 pametnih telefonov, kar je v milijonski metropoli sicer malo, a vseeno precej več kot v drugih podobno velikih mestih v Evropi. In približno tretjino več kot leto pred tem. Trend je torej zaskrbljujoč.

    Objavljeno: 23.10.2025 05:00
  • SD-kartica na dnu Atlantika preživela implozijo Titana

    Raziskovalci so na dnu Atlantskega ocena v bližini razbitine Titanika našli SanDiskovo spominsko kartico SD, s katere so lahko sneli 12 fotografij in devet videoposnetkov. Kartica je tja potonila pred dvema letoma, ko je implodirala podmornica Titan, s katero je podjetje OceanGate želelo obiskati razbitine slavnega parnika.

    Objavljeno: 22.10.2025 05:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji