Danes prenosni računalniki po prodaji že prehitevajo namizne računalnike, zato je prav, da preverimo, kako se vanje vgrajeni procesorji odrežejo pri zahtevnejših opravilih. Ne nazadnje napredni uporabniki tudi od prenosnikov kdaj pa kdaj zahtevajo, da napnejo vse mišice in naloge opravijo kar se da hitro. Praktični preizkus kaže, da procesorji v prenosnikih pridelajo še največ hitrostnega zaostanka prav zaradi nižjih delovnih frekvenc.
Dobrega računalniškega sistema ne zagotavlja le hiter procesor, temveč zanj poskrbi predvsem osnovna plošča. Nanjo namreč vgradimo in povežemo vse komponente, zato pri nakupu t. i. temeljnega kamna sistema ne gre pretirano varčevati. Sodobne osnovne plošče postajajo prava umetniška dela, zato nas ne čudi, da cene nekaterih primerkov presegajo cene samih procesorjev.
Ob sodobnih procesorjih, ki so resnično zelo zmogljivi, se poraja vprašanje, zakaj iz njih iztisniti še zadnje atome moči. Med manjšo skupnostjo uporabnikov pa postaja vedno bolj priljubljena metoda doseganja kar najnižje možne porabe brez zmanjšanja zmogljivosti procesorja. Tak "eko" preizkus smo opravili tudi mi.
Začenjamo predstavitev posameznih razredov in arhitekture procesorjev, rezultate posameznih preizkusov in po posameznih modelih pa si bomo ogledali kasneje.
Povprečen uporabnik največ fotografij posname prav v poletnem času, ko ima navadno tudi največ časa za oddih in druge interesne dejavnosti. Preverili smo, kako najenostavneje varno shraniti fotografije in druge podatke v spletu in si jih deliti še z drugimi uporabniki.
Žal se uporabnikom računalnikov, ki imajo nameščeno eno izmed različic operacijskega sistema Okna, dokaj pogosto zgodi, da po letu dni intenzivne rabe (ali pa še prej) njihov sistem kaže jasne znake staranja. Postane počasen, slabše odziven, zasičen. A mi poznamo rešitev, kako mu povrniti mladostno voljo, hitrost in svežino. Tokratni nasvet vam bo omogočil, da boste Okna spet namestili zadnjič, no, vsaj do njihove nove različice.
Računalniška sestavina, znana pod imenom osrednji procesor, je v zadnjih letih močno napredovala. Prav po zaslugi procesorjev imajo sodobni računalniki skoraj takšne zmogljivosti, kot so jih imeli pred desetletji le superračunalniki, veliki kot povprečno stanovanje v bloku.
Zdi se, da bodo letos naslov najhitrejšega razvoja na področju računalniških tehnologij pospravili v žep pogoni SSD. Toliko različnih modelov, krmilnikov in drugih tehnoloških novotarij, kolikor jih prejemamo iz meseca v mesec, že dolgo nismo videli. Sredi poletja je v Monitorjev laboratorij prišel tudi nov OCZjev paradni konj, pogon Vertex 4, in nam razkazal mišice.
Priznajmo si. Danes je največ večpredstavnih vsebin prav v računalnikih uporabnikov, saj jih ti tja spravijo na najrazličnejše načine. Najpogosteje s prenosi iz spleta. A vsebine bi raje kot na računalniškem monitorju gledali na velikem zaslonu - bodisi televizorju ali pa projektorju. Za vse imamo rešitev.
Povezava med sodobnim televizorjem ali projektorjem in izvorom slike še zdaleč ni nepomembna. Klasični katodni televizorji standardne ločljivosti so bili pri tem še najmanj občutljivi, saj so na njih praktično vsi danes dostopni viri slike videti dobro ali zelo dobro, ne glede na to, s kakšnimi kabli povežemo opremo. Pri digitalnih televizorjih in projektorjih polne visoke ločljivosti ter visoko ločljivih virih slike pa moramo paziti na ustrezne povezave opreme, saj bogatim vsebinam drugače kaj hitro lahko pristrežemo krila.
