Pametni televizorji ponujajo vse bogatejši nabor vsebin. Te so uporabnikom dostopne ob povezavi televizorja v svetovni splet, dosežemo pa jih podobno kot s pametnih telefonov – ob pomoči v televizor nameščenih aplikacij. S pomembno razliko: zaslon sodobnega televizorja je tako velik, da lahko dejansko postreže s pristnimi užitki ob ogledu video in drugih vsebin.
V časih, ko je vse več ljudi prisiljenih gledati na življenje skozi denarnico, je dobro vedeti, da je kup stvari v računalništvu brezplačnih. To še posebej velja za programsko opremo, kjer se skušajo avtorji in razvijalci dokazati s svojimi zamislimi, temu pa sledijo celo nekatera podjetja. Pripravili smo seznam skoraj sto zelo uporabnih programov za okolje operacijskega sistema Microsoft Windows, ki so za povrh še brezplačni.
Čeprav smo na prejšnjih straneh jasno razložili, kako je mogoče s sistemom Windows XP vztrajati še leto ali tri, pa vendarle menimo, da je tudi za uporabnike dobrodošlo, če presedlajo na katero izmed sodobnejših različic okenskega operacijskega sistema ali celo v svet linuxnih distribucij. V nadaljevanju smo si ogledali nekaj scenarijev, kako presedlati na novejši sistem in izboljšati svojo uporabniško izkušnjo.
Microsoft je aprila opustil uradno podporo operacijskemu sistemu Windows XP, ki je sicer luč sveta ugledal že daljnega leta 2001. Kljub spoštljivi starosti pa omenjeni sistem še vedno uporablja slaba tretjina vseh računalnikov v gospodinjstvih, presenetljivo visok je njegov delež tudi v poslovnih okoljih. V nadaljevanju si bomo ogledali, kako svojemu zaupanja vrednemu računalniku z Windows XP vdihniti še kakšno leto življenja.
Verjeli ali ne, povpraševanje po zmogljivih grafičnih karticah so bolj kot odlične računalniške igre v zadnjem letu spodbujale kriptovalute (npr. Bitcoin). Njihovo računanje je namreč zelo zahtevno, v praksi pa ga precej bolje kot osrednji opravljajo grafični procesorji. Izdelovalci na trenutke niti približno niso dohitevali povpraševanja, zato smo nekatere grafične kartice preizkusili šele to pomlad.
Poplavi pogonov SSD kar ni videti konca, saj izdelovalci še naprej pridno predstavljajo vedno nove modele, ki so še kanček hitrejši ali zmogljivejši od predhodnikov. Razlike pa so, relativno gledano, vedno manjše.
Analogno se umika digitalnemu. Obdani z zasloni, občutljivimi za dotik, in računalniki ter računalniki v malem, smo postali že prav razvajeni uporabniki digitalnih vsebin. Analogne vsebine, podane na papirju, se nam zdijo bistveno manj uporabne, saj jih ne moremo v hipu obdelati, popraviti in/ali poslati prijateljem ali sodelavcem. In tu stopijo na prizorišče rešitve, ki znajo vsebine na papirju učinkovito digitalizirati in zajeti v tokokrog digitalne dokumentacije.
Živimo v časih, ko mora vedno več ljudi opravljati nakupe racionalno, če ne želi zaiti v finančne škripce, zato se krepi tudi ponudba povprečnemu žepu dostopnejših računalniških komponent. V Monitorjev laboratorij je prispela AMDjeva nova platforma AM1, ki obljublja polnokrvne osebne računalnike, ki stanejo vsega tam okrog dvesto evrov.
Ime Atari je bilo četrt stoletja tesno povezano z igrami, skupaj z industrijo video iger pa je praktično vsako desetletje doživljalo izjemne vzpone in padce. Čeprav gre za nekdanjega giganta iz sveta iger, je podjetje kar petnajst let izdelovalo tudi računalnike.
Uporabniki večino časa brezskrbno brskamo po spletu, odpravimo se, kamor želimo in kadar želimo, in to počnemo (skorajda) brezplačno. Tu in tam pa naletimo na navidezni zid, ki nam onemogoča doseči cilj ali pa od nas zahteva, da zanj uporabimo točno določeno pot. Tako se v spletu znajde vrsta manjših in večjih ovir, ki skazijo našo uporabniško izkušnjo. V tokratnih nasvetih si bomo zato ogledali, kako si povrnemo digitalno svobodo, ki nam jo morebiti omejujejo določene spletne strani, storitve ali aplikacije.
