V gorah je čistejši zrak, mir, življenje brez zapletov. Tak je Gorski lev, naslednik operacijskega sistema OS X Lion, ki prinaša v Applove računalnike sicer manj novosti kot predhodnik, a kljub temu prečisti uporabniški vmesnik in odpravi dovolj starih zamer, da je vreden denarja, ki ga zanj zahtevajo na tržnici Mac App Store.
Retina je čarobna beseda, ki jo Apple zadnje čase rad uporabi. Navadno v navezi z vrhunskimi zasloni svojih naprav. Začelo se je s telefonom iPhone 4S, ki je prvi imel zaslon s takšno gostoto slikovnih pik na palec, da jih naše oko (retina = mrežnica) ne zazna več. Denar se je še hitreje stekal v Cupertino, zato so zvijačo ponovili z novim iPadom. Zopet so bila številna usta polna hvale, denarnice pa odprte na stežaj. Tokrat so udarili z računalnikom. Če sta se nam prejšnja dva poskusa zdela občudovanja vredna, smo ob petnajst palcev velikem zaslonu Retina ostali odprtih ust. Brez besed. No, nekaj smo jih kljub temu našli, zato vas vljudno vabimo, da si jih preberete.
Spoznavanje operacijskega sistema je kot stara ljubezen. Ni zaljubljenost na prvi pogled, vendar nam čas, preživet v njenih nedrih, pomaga ceniti vse, kar nam daje. Kot dobra glasba, ki sprva noče v uho, nas WP7 sčasoma prevzame. Čim globlje zabredemo, tem bolj se zavedamo baročnega okrasja, ki se skriva pod asketskim pročeljem. Vsak rokokojski kamenček iz mozaika pripomore k celotnemu vtisu, ki je iz dneva v dan veličastnejši.
Pravijo, da so zamudniki na zabavi bolj opaženi in naredijo večji vtis od dolgočasnežev, ki so na dogodek prišli pravočasno. V resnici le redkim uspe tako nemarnost obrniti sebi v prid. Operacijski sistem Windows Phone je precej zamudil, a se na vse kriplje trudi, da bi ga opazili. To mu dokaj uspeva, a ne dovolj. Želi preseči šaljivca, ki sta začela svoje dovtipe stresati pred njim in se jima trenutno vsi smejijo. Njegove šale so pravšnje, žal pa jih razumejo le nekateri. Nekaj jih zato obrazložimo mi.
Žepni računalniki, na katere danes spominjajo pametni telefoni, so bili na svetu že daljnega leta 1982. Takrat je HP izdelal prvi ročni računalnik z alfanumerično tipkovnico in zmožnostjo programiranja v programskem jeziku BASIC. Pred njim so bili zgolj pametni računski stroji, ki s sodobnimi napravami nimajo veliko zveze. Druga stran ročne revolucije je bil Applov Newton (leta 1993) - to je bil prvi dlančnik v pravem pomenu besede. A je bil pred časom in je žalostno propadel, preživela je le procesorska platforma ARM, ki jo danes uporabljajo bolj ali manj vsi pametni telefoni.
Operacijski sistem iOS je pod popolnim nadzorom podjetja Apple. Zaprtost daje varnost in stabilnost, a obenem krati svoboščine uporabnikom naprav z njim. Postopku jailbreak, s katerim prestopnik dobi svobodo, se je Apple močno uprl. Ameriško sodišče je sledilo nasprotni strani in potrdilo legitimnost takega početja. Kako se ga lotiti in kaj nam prinese, si oglejmo na naslednjih straneh.
Ko je pokojni Steve Jobs komentiral početje tekmecev, je za zaslone, občutljive za dotik, dejal, da se ob pogledu na priloženo pisalo takoj zaveda katastrofe, ki to napravo čaka v bližnji prihodnosti. V prepričanju, da želijo uporabniki pri delu z mobilno napravo uporabljati le prste, je ustvaril telefon, ki je spremenil vse.
Pametni telefon z operacijskim sistemom Android je idealen za krizo, v primežu katere sta se znašla Evropa in preostali svet. Čeprav so zmogljivejši modeli pregrešno dragi, nam znajo na dolgi rok prihraniti zajeten kup cekinov. Če smo nagnjeni k spremembam in bi radi vsake toliko časa imeli nov in zmogljivejši telefon, je dober Android pripravljen prisluhniti. Svežino dosežemo s tisoč in eno prilagoditvijo, ki jo kameleon med mobilnimi operacijskimi sistemi hvaležno sprejme, zmogljivost pa povečamo s prastaro zvijačo, navijanjem procesorja.
Prvega ne pozabiš nikoli. Rek velja za prvi ravs, poljub ali deviški pametni telefon. Ko se začetno navdušenje poleže, začnemo raziskovati. Eni se vpišejo k boksu, drugi pogosteje letajo za krili, tehnološki navdušenci pa razčlenjujemo sistem, kakršnega so si zamislili izdelovalci. Ker nas slednji prej ali slej razočara, posežemo po alternativah.
Tehnološki navdušenci na sončni strani Alp nismo v zavidljivem položaju. Domači trgovci nam ponujajo lepe in bleščeče naprave, ki se ob prvem vklopu na Linijo izkažejo za invalidne. Višja matematika je, da imamo v Sloveniji močno izpostavo Microsofta, v spletu pa se nas matično podjetje izogiba kot gobavcev. Enako je v primeru Japoncev, Korejcev in večine Američanov. Pridružuje se jim Google, na čigar tržnici si branjevke najprej ogledajo potni list, šele nato pokažejo robo. Na srečo nas je zgodovina na Balkanu izučila, kako se zoperstaviti takim krivicam.
