Zmotno je prepričanje, da je Googlov Gmail največja spletna pošta na svetu. Naslov že več kot desetletje pripada Microsoftovi storitvi Hotmail, ki pa v zadnjem času izgublja bitko z zasledovalci. Da bi se Microsoft bližajočim se tekmecem spet oddaljil, je utrujeno elektronsko pošto popolnoma prenovil in ji nadel "sveže" ime. Outlook.com bo sčasoma popolnoma nadomestil predhodnika. Ga lahko že danes?
Z razmahom mobilne tehnologije je v vsakdanjik prispela prihodnost, ki sem jo kot otrok lahko videl le v filmih. Kaj bi takrat dal za televizijo v žepu, ve le tisti tam zgoraj, ki me je večkrat slišal prosjačiti za igračke prihodnosti. Danes je veliko mojih prošenj uslišanih, z mobilno televizijo vred, ki je obogatena z zmožnostmi, kot sta vodič po sporedu in snemanje programa oziroma ogled za nazaj. Žal se je ob začetku poletja nekdo spomnil, da sem dobil preveč. Televizijska hiša PRO Plus je ponudnikom mobilne televizije prepovedala predvajanje zamujenih vsebin.
Imamo nov operacijski sistem. Čeprav o Gorskem levu čivkajo že vrabci na strehi in smo nekaj bistroumnih o njem v pričujoči številki spisali tudi sami, si kljub temu pobliže oglejmo še namestitveni postopek, novosti, skrite zmožnosti in naprednosti nekaterih opravil, ki nam jih bo v prihodnosti omogočal početi. Enostavnost, za katero se skriva vedno večja moč, opisujejo snovalci svoj izdelek. Operacijski sistem je očiščen odvečne navlake in ga je zato moč prestaviti v višjo prestavo. Kako, vam bomo povedali mi.
Mobilna televizija je vedno večji posel. Trditev dokazujejo porušeni rekordi ob prenašanju letošnjih olimpijskih iger, pristanek vozila Radovednost na Marsu, ki si ga je ogledalo več ljudi po telefonu kot po televiziji, in navsezadnje nedavna prepoved televizijske hiše Pro Plus, ki je mobilnim ponudnikom teh vsebin prepovedala časovni zamik na svojih programih. Ogledali smo si, kako se v tej zmedi znajde Amis.
Že tisočkrat povedana zgodba gre takole. Nekoč so si izmislili tablične računalnike, a ljudje niso marali zanje, zato so jih bolj ali manj nehali izdelovati. Pa pride Apple in na novo izumi toplo vodo. Začetni posmeh in podcenjevanje drugih sodelujočih jim zagotovita nekaj let prednosti. Tablice zasledovalcev iPadu ne sežejo niti do gležnjev. Samsung, Asus in Amazon kljub zamislim in solidni izvedbi sopihajo daleč zadaj. Šele ko Google ponudi napravo z žigom Nexus, se začne Applova prednost zmanjševati.
V gorah je čistejši zrak, mir, življenje brez zapletov. Tak je Gorski lev, naslednik operacijskega sistema OS X Lion, ki prinaša v Applove računalnike sicer manj novosti kot predhodnik, a kljub temu prečisti uporabniški vmesnik in odpravi dovolj starih zamer, da je vreden denarja, ki ga zanj zahtevajo na tržnici Mac App Store.
Retina je čarobna beseda, ki jo Apple zadnje čase rad uporabi. Navadno v navezi z vrhunskimi zasloni svojih naprav. Začelo se je s telefonom iPhone 4S, ki je prvi imel zaslon s takšno gostoto slikovnih pik na palec, da jih naše oko (retina = mrežnica) ne zazna več. Denar se je še hitreje stekal v Cupertino, zato so zvijačo ponovili z novim iPadom. Zopet so bila številna usta polna hvale, denarnice pa odprte na stežaj. Tokrat so udarili z računalnikom. Če sta se nam prejšnja dva poskusa zdela občudovanja vredna, smo ob petnajst palcev velikem zaslonu Retina ostali odprtih ust. Brez besed. No, nekaj smo jih kljub temu našli, zato vas vljudno vabimo, da si jih preberete.
Spoznavanje operacijskega sistema je kot stara ljubezen. Ni zaljubljenost na prvi pogled, vendar nam čas, preživet v njenih nedrih, pomaga ceniti vse, kar nam daje. Kot dobra glasba, ki sprva noče v uho, nas WP7 sčasoma prevzame. Čim globlje zabredemo, tem bolj se zavedamo baročnega okrasja, ki se skriva pod asketskim pročeljem. Vsak rokokojski kamenček iz mozaika pripomore k celotnemu vtisu, ki je iz dneva v dan veličastnejši.
Pravijo, da so zamudniki na zabavi bolj opaženi in naredijo večji vtis od dolgočasnežev, ki so na dogodek prišli pravočasno. V resnici le redkim uspe tako nemarnost obrniti sebi v prid. Operacijski sistem Windows Phone je precej zamudil, a se na vse kriplje trudi, da bi ga opazili. To mu dokaj uspeva, a ne dovolj. Želi preseči šaljivca, ki sta začela svoje dovtipe stresati pred njim in se jima trenutno vsi smejijo. Njegove šale so pravšnje, žal pa jih razumejo le nekateri. Nekaj jih zato obrazložimo mi.
Žepni računalniki, na katere danes spominjajo pametni telefoni, so bili na svetu že daljnega leta 1982. Takrat je HP izdelal prvi ročni računalnik z alfanumerično tipkovnico in zmožnostjo programiranja v programskem jeziku BASIC. Pred njim so bili zgolj pametni računski stroji, ki s sodobnimi napravami nimajo veliko zveze. Druga stran ročne revolucije je bil Applov Newton (leta 1993) - to je bil prvi dlančnik v pravem pomenu besede. A je bil pred časom in je žalostno propadel, preživela je le procesorska platforma ARM, ki jo danes uporabljajo bolj ali manj vsi pametni telefoni.
