Slovenska domena v ameriškem oblaku

Pred davnimi časi so živeli pametni ljudje, povečini z naočniki, ki so sončno svetlobo rade volje zamenjali za zeleno obsijan monitor, pred katerim so dneve in noči tipkali čudne ukaze. Postavljali so strežnik. Z njim je podjetje zaposlene združilo pod eno informacijsko streho. Čudežniki so poskrbeli za skupinsko delo z dokumenti, enoten koledar in medsebojno komunikacijo na vseh ravneh. Potem je prišel Google in iz slona naredil muho. Danes lahko strežnik postavi prav vsakdo.

Priznati moramo, da so geniji iz uvoda večinoma uporabljali zapletene metode in do uporabnika manj prijazne operacijske sisteme. To je prvi spoznal Microsoft in zavladal poslovnemu svetu s strežnikoma Exchange in SharePoint. Kljub večji prijaznosti uporabniška vmesnika še vedno nista bila izdelka za slehernika. Obenem sta z visoko cenovno postavko že na kilometre daleč odbijala tako pametnjakoviče z naočniki kot morebitne investitorje. O Googlovem poskusu Apps smo v preteklosti že pisali. S skupkom spletnih orodij je poslovnemu svetu ponudil alternativo za Microsoft Office, SharePoint in Exchange Server. Postranski produkt nesramežljive ponudbe je zamenjava problematičnih operacijskih sistemov in introvertiranih administratorjev. Z Google Apps lahko strežnik za spletno stran in elektronsko pošto postavimo sami. Z minimalnimi stroški in brez potrebe po vzdrževanju.

Najprimernejša rešitev za podjetja so Google Apps for Business, ki za storitve računajo pet dolarjev na mesec po uporabniku. Za začetek in za potrebe našega članka povsem zadostuje brezplačna različica, ki je namenjena predvsem manjšim delovnim skupinam.

Google Apps

Google Apps so skupina spletnih aplikacij, ki jih lahko uporabljamo z lastno domeno. Namesto da bi za spletno stran uporabljali sites.google.com/a/krama.si/testna-stran-monitor, naslov preusmerimo na www.krama.si, oziroma namesto elektronskega naslova boris.savc@gmail.com ustvarimo boris.savc@krama.si. Tako spletna vsebina kot pošta bosta še vedno pod okriljem spletnega velikana, naša domena pa bo zagotovilo za profesionalni občutek storitve. Z Aplikacijami dobimo poleg že znanih spletnih programov določena administratorska orodja, ki soliste združijo v ubran pevski zbor, ki se po razponu glasu želi kosati z Microsoftovimi pevci.

V paketu so elektronska pošta Gmail, pisarniški programi Docs, oblačna shramba Drive, koledar, stiki, neposredno sporočanje in druženje v podobi omrežja Google+. Brezplačna različica Aplikacije je omejena na deset uporabnikov, 10 GB prostora za elektronsko pošto in 5 GB oblačne shrambe po posamezniku. Ne vključuje telefonske podpore, (skoraj) nepretrganega delovanja, ne odstrani oglasov v elektronski pošti in ne varuje sporočil oziroma druge medsebojne komunikacije. Glavna prednost in obenem slabost spletnih aplikacij je delovanje znotraj spletnega brskalnika. Tako ne potrebujejo nameščanja, a zahtevajo povezavo s spletom. Aplikacije se nenehno dopolnjujejo in širijo spekter delovanja. Spremembam lahko sledimo na spletnem naslovu feeds.feedburner.com/GoogleAppsUpdates. Osnovni nabor dopolnimo s pomočjo tržnice Google Apps Marketplace, kjer najdemo brezplačne in plačljive dodatke, ki spletno storitev še dodatno osmislijo. O goli funkcionalnosti bodi tokrat dovolj, tisti, ki ga tematika zanima, naj preveri članke o mobilnem vidiku Google Apps (Iz oblakov na dlan - Maj 2012), zamenjavi Microsoftovega Exchange strežnika (Google namesto Exchangea - Oktober 2009) in pisarniških programih Google Apps (Raba pisarne v Googlovem oblaku - Oktober 2008). Vsi omenjeni članki so objavljeni na naši spletni strani.

Povezava

Za delo poleg brezplačnega Googlovega računa potrebujemo domeno. Po možnosti jo registriramo pri ponudniku, ki brezplačno gostuje zapise DNS. Čeprav nam bo gostovanje elektronske pošte in spletnih strani poslej ponudil Google in nas ne bo stalo niti centa, zahteva spletni velikan pred začetkom dela preverjanje lastništva prijavljene domene. Lastništvo je najlaže dokazati s prenosom posebne datoteke na strežnik, kamor kaže domena. Pot je primerna za lastnike obstoječih spletišč, ki bi želeli poslovanje prestaviti v Googlov spletni prostor. Spletni velikan jim namesto datoteke za prenos dovoljuje tudi dodajanje oznake HTML znotraj spletne kode, ki gostuje na njihovi domeni. To pride prav spletnim mojstrom z okrnjenim FTP dostopom do strežnika, namenjenega odstrelu. Domeno lahko z Googlom povežemo tudi ob pomoči računa Analytics, saj nas je v tem primeru spletni velikan že preveril in ve, da je sporna domena naša. Novincem, kakršni smo za potrebe pričujočega prispevka tudi sami, je na voljo možnost spreminjanja zapisa DNS. Če Googlov robot v njem najde ustrezen zapis TXT ali CNAME, smo hitro na konju. Na nadzorni plošči Google Apps po dodajanju domene izberemo preverjanje Alternate methods/Domain name provider/Sign in to your domain name provider/Other, da dobimo TXT niz (npr. google-site-verification=D1UtVRZH7-HhVQ9gFsZDSkG-yac4PkQjPeInYkYwGKk) in ga vstavimo v zapis DNS pri registratorju domene. Večina ponudnikov ima grafična orodja za spreminjanje zapisov DNS. Ker se kljub temu najde kdo, ki uporablja običajne besedilne datoteke, bomo uporabili težjo pot. Če nam uspe po strmem klancu, bo bržkone lažje tudi po položnejši poti. Naš ponudnik, pri katerem smo registrirali domeno krama.si, tako uporablja imenski strežnik BIND, ki teče na operacijskem sistemu SuSE Linux Enterprise Server 11. Ob odsotnosti grafičnega vmesnika popravljamo zapise ročno. V nastavitveno datoteko za domeno smo vnesli TXT in kodo google-site-verification, nato pritisnili ukaz Verify. Google je kodo prepoznal in nas brez zapletov povezal z domeno.

Spletne strani in elektronska pošta

Ob spreminjanju zapisov DNS si lahko pomagamo z orodjem GoogleApps Toolbox.

Pri postavljanju poštnega strežnika ob pomoči Google Apps je priporočljivo vsaj zamenjati spletni naslov, s katerim bodo uporabniki dostopali do korespondence.

Po prijavi na nadzorno ploščo Domain management nas privzeto čakajo aplikacije Gmail, Google Calendar, Drive, Docs, Google Talk in Contacts. Najprej se odpravimo na zavihek Organization & users in dodamo poljubno število uporabnikov ter določimo, katere storitve jim bodo na voljo (Organization & users/Services). Uporabnike lahko pod zavihkom Groups družimo v skupine. To je za nas manj uporabno, saj delamo z brezplačnim paketom Apps, ki je omejen z največ desetimi uporabniki. Najprej se lotimo elektronske pošte. Ker želimo, da posameznik do vmesnika za pošto dostopa prek naše domene, spremenimo ustrezno nastavitev pod Settings/Services/Email/Email settings/General Settings/Setup/Web address/Change URL, nato dodamo v zapis DNS, ki je še vedno usidran pri registratorju domene, vnos CNAME, na primer mail IN CNAME ghs.google.com, pri čemer na koncu ne smemo pozabiti pike. Sprememba zapisa DNS in ustrezna nastavitev Googlovih Aplikacij nam dostop do elektronske pošte poslej omogočata na naslovu mail.krama.si. Videz vstopnih duri spremenimo z Domain settings/Appearance. Spremenimo lahko osnovni logotip ali barvo prijavnega okenca. Da je pošta v okviru domene krama.si začela delovati, smo morali v zapise DNS vnesti še Googlove strežnike. V nastavitveno datoteko imenskega strežnika BIND smo zapisali naslednje:

@ IN MX 1 aspmx.l.google.com.

@ IN MX 5 alt1.aspmx.l.google.com.

@ IN MX 5 alt2.aspmx.l.google.com.

@ IN MX 10 aspmx2.googlemail.com.

@ IN MX 10 aspmx3.googlemail.com.

@ IN MX 10 aspmx4.googlemail.com.

@ IN MX 10 aspmx5.googlemail.com.

@ 86400 IN TXT "v=sp1 include:_spf.google.comn ~all"

MX zapisi strežniku registratorja domene sporočajo, v kakšnem vrstnem redu naj išče poštne strežnike, vnos SPF pa jim daje pravico do pošiljanja pošte. Spletnim mojstrom, ki spletišče z elektronsko pošto prestavljajo z obstoječega gostitelja, priporočamo, naj nemudoma odprejo vse stare uporabniške račune. Tako bo pošta normalno delovala naprej. Opozoriti velja, da na Google ni mogoče prestaviti le nekaj obstoječih naslovov, medtem ko bi drugi počakali na starem strežniku. Prestaviti je treba vse ali nič, je pa lepo, da si lahko kasneje preprosto premislimo, saj je staro stanje dosegljivo z vnovično zamenjavo zapisa MX pri ponudniku DNS.

Ob neuspešnem parjenju uporabniško določenega naslova z vsebino na Googlovih strežnikih nas ob obisku spletišča pričaka obvestilo o napaki.

Podobno storimo s spletno stranjo. S priročnim urejevalnikom na sites.google.com izdelamo spletišče, skladno z našimi željami, in ga objavimo. Sprva bo spletna stran domovala z domeno Sites, to pa spremenimo s Settings/Services/Sites/Web Address Mapping/Add a new web address. Najprej vpišemo ime spletišča, ki je pod sites.google.com/a/krama.si/, in ga z drugim vnosom navidezno prestavimo pod domeno ime.krama.si (npr. www.krama.si). Da bi sprememba prišla v veljavo, moramo med zapise DNS zopet dodati CNAME vnos za poddomeno ime in počakati nekaj ur.

Ker smo o Google Apps v preteklosti že precej pisali, se jih tokrat nismo lotili z zornega kota uporabnosti. Želeli smo predstaviti možnost, ki jo oglašuje tudi vedno več slovenskih spletnih umetnikov. Povezava domene z Googlovimi Aplikacijami, četudi z njo zvežemo le Gmail, prinese končnemu uporabniku veliko. Googlovo pošto je moč srečati na vsakem koraku in uporabniki so je že vajeni. Poleg zanesljivih oblačnih storitev in preverjenega uporabniškega vmesnika dobimo z njo trdno zaščito pred neželenimi sporočili, uporabniki pa obdržijo namizne odjemalce tipa Outlook, do pošte dostopajo prek mobilnih naprav ipd. V primeru popolne posvojitve je naša organizacija deležna pravega poslovnega sistema, kjer so pod eno streho združeni informacijski postopki in medsebojna komunikacija.