Podjetji Samsung in Pentax sta pred slabim letom dni objavili novico o skupnem sodelovanju pri razvoju digitalnih SLRjev, nekaj mesecev zatem pa so v Samsungu že napovedali nov digitalni fotoaparat višjega vstopnega razreda z imenom Samsung GX-1S. Poleg njega so se lotili tudi "oskubljene" različice GX-1L. Na prodajnih policah sta se znašla v prvi polovici letošnjega leta.
Pentaxovo serijo *istD smo si zapomnili predvsem po majhnih, lahkih in robustnih ohišjih. Združljivost s starimi objektivi in celo objektivi za modele 645 in 67 ji je dodala še dodaten čar, predvsem ljubiteljem, ki so se začeli spoznavati z digitalnimi SLRji. Za nameček je bila na visoki ravni tudi kakovost posnetka in enostavnost dela z aparatom, zato smo z nestrpnostjo pričakovali nova modela K100D in K110D. Že nekaj časa je bilo jasno, da bo sistem proti tresenju postal obvezni del digitalnega SLRja pri vseh podjetjih. Po Minolti in posledično Sonyju so se zdaj opogumili tudi pri Pentaxu. Razlika med modeloma K100D in K110D je le v sistemu proti tresenju, ki ga K110D nima. Druge funkcije so pri obeh enake.
Sredi lanskega leta sta se podjetji Sony in Konica Minolta odločili za skupni razvoj digitalnih fotoaparatov, nekoliko zatem je slednje Sonyju celo prodalo celoten foto oddelek. Povezava podjetij ni bila nenavadna, obe imata obilo zanimive tehnologije, Konica Minolta pa tudi 26 let izkušenj s serijo klasičnih SLRjev Dynax. S tehnologijo proti tresenju sta bila Minoltina digitalna SLRja 5D in 7D zelo dobro sprejeta, zato je bila odločitev o opustitvi proizvodnje in prodaje znamke Dynax veliko presenečenje.
Konica Minolta je podjetje, ki se je na trg digitalnih SLRjev podalo med zadnjimi. Lani je na največjem fotografskem sejmu, Photokini, predstavilo paradnega konja Dynax 7D, namenjenega predvsem zahtevnejšim uporabnikom, leto pozneje pa smo dočakali še različico za manj zahtevne uporabnike - Dynax 5D.
Čeprav je podjetje Olympus že od vsega začetka dejavno na trgu digitalnih fotoaparatov, pa se vse do danes ni resneje podajalo na segment profesionalnih digitalnih fotoaparatov. Edini izdelek, ki se je lahko meril s konkurenčnimi izdelki, je bil E-20, naslednik modela E-10, ki je bil predstavljen sredi leta 2000. Za razliko od konkurenčnih modelov z izmenljivimi objektivi je vanj vgrajen spodoben zoom objektiv, na voljo pa so tudi različne predleče za širši ali ožji kot. Do prve omembe novega sistema na fotografskem sejmu Photokina 2002 je marsikateri lastnik vrhunskih analognih modelov OM in pripadajočih manualnih objektivov Zuiko z nestrpnostjo pričakoval digitalni fotoaparat, na katerem bo lahko uporabljal tudi stare objektive. Na žalost pa so v podjetju v sodelovanju s Kodakom razvili popolnoma nov sistem, imenovan 4/3, z novim bajonetom za objektive, ki s starim ne bo združljiv. Ker so nehali izdelovati analogne modele OM in pripadajoče manualne objektive, lahko upravičeno sumimo, da o združljivosti s starim sistemom sploh ne razmišljajo.
Že bežen pogled na fotoaparat nam razkrije veliko sprememb na ohišju. Najopaznejši je zelo velik zaslon LCD s kar 211.000 pikami ločljivosti, na katerem smo brez težav pregledovali fotografije v vseh svetlobnih razmerah. Ob njem so zdaj tudi gumbi za upravljanje digitalnega dela in že znani smerni gumb. Gumbi za upravljanje fotografskega dela so postavljeni običajno, lahko pa zaradi izpisanih informacij o fotografskem in digitalnem delu v okularju nekaj pomembnih nastavitev opravimo kar med fotografiranjem. Večji je tudi zaslon na vrhnjem delu fotoaparata, na katerem so prav tako izpisane vse pomembne informacije. Ohišje je zelo robustno, odlično leži v roki in je zavarovano pred vremenskimi vplivi. Na vrhu prizme je še opazen dodaten senzor za nastavljanje avtomatske beline, v ročaju pa senzor za ugotavljanje lege fotoaparata. Baterijski del je zdaj za polovico manjši, a vseeno poskrbi za polovico več energije kot pri predhodniku, to pa pomeni večdnevno brezskrbno fotografiranje s pregledovanjem. Fotoaparat lahko zdaj povežemo prek zelo hitrega vmesnika USB 2.0. Vanj lahko priključimo tudi brezžični oddajnik WT-1, ki ga Nikon ponuja kot dodatno opremo. Pritrdimo ga na spodnji del fotoaparata, omogoča pa nam brezžično pošiljanje posnetih slik do oddaljenega sprejemnika (npr. prenosnik). V osnovi gre za vmesnik Wi-Fi po standardu 802.11b s hitrostjo prenosa 11 Mb/s.
Na lanskoletni Photokini je bil poleg drugih zanimivih izdelkov predstavljen zelo pomemben digitalni fotoaparat za podjetje Nikon. Dve kratki, a za digitalne fotoaparate zelo dolgi leti je podjetje le stežka tekmovalo s Canonom. Marsikateri profesionalni fotograf, zvest Nikonovi tehniki, je že razmišljal o zamenjavi celotne opreme, saj je močno pogrešal vrhunski model, ki bi zadovoljil njegove potrebe. Nikon je tako v zadnjem hipu izdelal dva odlična fotoaparata: D2H, ki pa ima, žal, prenizko ločljivost, in D2X, tako dolgo pričakovani vrhunski fotoaparat.
Pred začetkom lanskoletne Photokine so pri Olympusu začeli skrivnostno namigovati na nov fotoaparat, ki bo dodobra prevetril trg digitalnih fotoaparatov z izmenljivimi objektivi. Vsi smo pričakovali nov izdelek v dobro sprejetem sistemu 4/3, kjer so doslej lahko ponudili le model E-1, morda celo izboljšano različico, dočakali pa smo fotoaparat z dokaj nenavadnim ohišjem, saj na njem ni običajne prizme na vrhu. Prenos svetlobe do kukala so rešili tako, da se svetloba do okularja odbije v levo namesto navzgor ter nato potuje naprej še prek treh zrcalc. Ta postopek je seveda botroval širšemu ohišju, ki je tako najširše med cenejšimi digitalnimi fotoaparati z izmenljivimi objektivi. Zaradi plastičnega ohišja je z baterijami vred težak le okoli 620 gramov, kljub vsemu pa zaradi majhne višine ohišje v roki ne leži najlepše. Na držalu so dodali še dodatno grbino, ki pa je prej moteča kot v pomoč.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
