Robustni pametni telefoni so niša na trgu, ki ima razlog za svoj obstoj v resničnih potrebah nekaterih uporabnikov. Hkrati pa meri tudi na tiste, ki jim je telefon že kdaj padel na tla in bi zato radi »nekaj bolj robustnega«. Xcover Pro je povprečen telefon, zavit v bolj robustno ohišje.
Slušalke bluetooth vedno bolj izpodrivajo tiste s žicami. Delno je k temu pripomogel prav bluetooth, ki je z vsako različico manj neroden, še največ pa so za popularnost teh slušalk naredili proizvajalci telefonov, ki so začeli ukinjati izhod zanje.
»Ovitek z dvojnim zaslonom« smo videli že v modelu LG V50, zdaj pa je tu nadaljevanje – LG G8X. Dodatni zaslon je hkrati ovitek, ki ga prek vhoda USB-C priklopimo na telefon. V žepu imamo tako dva zaslona. No, tri, ker je na hrbtni strani ovitka še mini zaslon, ki kaže obvestila, ko je ovitek zaprt.
Da, pregibni zaslon na prvem pregibnem telefonu na svetu ima na sredi »gubo«. Dobra novica pa je, da je med uporabo skoraj ne opazimo.
Vsake toliko je dobro naenkrat dobiti v roke četo telefonov istega proizvajalca in za nazaj izpolniti preglednico, ki so jo sestavili prodajniki tega podjetja. Alcatel (ta je v lasti kitajskega giganta TCL) poskuša s tremi telefoni zapolniti najcenejši del trga in začne z modelom Alcatel 1X, ki stane 100 EUR. To so tisti telefoni, ki jih kupujemo babicam, nato pa upamo, da so dovolj dobri, da nas ne bodo nenehno klicale za podporo.
Serija telefonov Nova ni, no, nova. Le pri nas v Evropi smo jo bolj redko videli, ker jo je Huawei v prodajo poslal na druge trge. Model 5T pa smo v roke dobili zaradi trgovinskega spora med Ameriko in Kitajsko, ki Huaweiju že pol leta preprečuje, da bi na svoje telefone namestil Googlove aplikacije. Prepoved namreč Huawei postavlja v nezavidljiv položaj, ko lahko na nove telefone namešča le odprtokodno različico Androida, ki sicer tehnično gledano je operacijski sistem. Ima pa dosti manjšo uporabno vrednost, saj na teh telefonih ne sme biti Google Play trgovine, Gmaila, Googlovih zemljevidov in ostalega programja, ki Android naredi to, kar je.
Sony v najvišjem cenovnem razredu nikoli ni bil zares na vrhu, ker so bili njegovi telefoni vedno malo predragi. Ali pa je bil fotoaparat slabši. Ali pa so vsi imeli zaslone OLED, Sony pa še kar LCD. Vedno je obstajal vsaj en razlog ali več, da Sony ni imel »najboljšega« Android telefona.
Od vseh podjetij, ki so na začetku pohoda pametnih telefonov stopila v ring, je bilo Sonyju najlažje pripisati največ možnosti za uspeh. Prenosne naprave so znali delati (Walkman), ko so začeli proizvajati nekaj novega, so imeli dobre modele (Trinitron TV) in niso se bali modernih tehnologij (Playstation). Da ne govorimo o tem, da so od vsega začetka vodilni pri proizvodnji tipal za fotoaparate.
Telefona Mi A1 in A2 sta bila, pa naj se še tako klišejsko sliši, zadetek v polno. Združila sta poceni in dostojno strojno opremo, ki jo Xiaomi zna delati, in goli Android v obliki Googlovega programa Android One. Ta prinaša hitre posodobitve in vmesnik brez navlake. Vsako leto, ko smo preizkušali najcenejše telefone, smo imeli le enega ali morda dva, ki sta sledila temu receptu. Dolgo so bili to telefoni Lenovo Moto G, zadnja leta pa je primat prevzel Xiaomi. Zdaj je razlika le ta, da je takšnih telefonov v ponudbi nekaj več. V tokratnem Mnenju na začetku revije lahko preberete o Umidigi F1 Play, ki je prav tako del programa Android One. Te taktike se drži tudi Nokia in njihove telefone prav zaradi zelo solidne izdelave ter čistega vmesnika lažje priporočamo kot poceni modele večjih proizvajalcev.
Električni skiroji so priročni, pa vendar do neke mere nevarni, če jih nismo vajeni. Preverili smo, ali je stanje kaj boljše z vozili, ki imajo več kot le dve kolesi.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
