Podjetji Broadcom in FuriosaAI sta najavili obsežen razvoj specializirane strojne opreme za umetno ionteligenco tretje generacije, natančneje naprednih pospeševalnikov za inferenco. S skupnim korakom želita redefinirati standarde učinkovitosti in omrežnega povezovanja na rastočem trgu, kjer trenutno skoraj povsem prevladujejo tradicionalne grafične procesne enote.
V zadnjih letih so podatkovni centri postali hrbtenica sodobne digitalne družbe, vendar njihovo delovanje v ozadju ostaja zavito v tančico skrivnosti. Evropska unija je z novo direktivo o energetski učinkovitosti poskušala to spremeniti in od operaterjev zahtevala natančno poročanje o porabi energije, vode ter drugih ključnih okoljskih kazalnikih. Prvi rezultati tega ambicioznega načrta pa so razkrili skrb vzbujajočo realnost: večina evropskih podatkovnih centrov ni sposobna ali pripravljena posredovati podatkov, ki bi omogočili realno oceno njihovega vpliva na okolje.
Evropska komisija je naredila odločen korak k zagotavljanju digitalne suverenosti Evropske unije z objavo obsežnega razpisa za storitve računalništva v oblaku. Gre za strateško naložbo v vrednosti 180 milijonov evrov, ki bo v naslednjih šestih letih evropskim institucijam, organom in agencijam Unije omogočila dostop do varnih in neodvisnih oblačnih rešitev. Bruselj želi s tem zmanjšati preveliko odvisnost od tujih tehnoloških velikanov ter okrepiti nadzor nad ključno digitalno infrastrukturo in podatki.
Vse kaže, da se bo infrastruktura za umetno inteligenco in obdelavo podatkov kmalu preselila zunaj meja našega planeta. Podjetje Blue Origin, ki ga vodi Amazonov ustanovitelj Jeff Bezos, je razkrilo ambiciozen načrt Project Sunrise, s katerim namerava v nizkozemeljsko orbito poslati do 51.600 satelitov, namenjenih izključno delovanju orbitalnih podatkovnih centrov. Ta poteza je neposreden odgovor na naraščajoče energetske in okoljske pritiske, s katerimi se soočajo kopenski podatkovni centri, saj bi prenos računske moči v vesolje omogočil izkoriščanje neomejene sončne energije in naravnega hlajenja v vakuumu.
Tehnološki velikani se soočajo z vse večjimi izzivi pri gradnji klasičnih podatkovnih centrov na kopnem. Pomanjkanje zemljišč, visoki stroški hlajenja in dolgotrajni gradbeni postopki so spodbudili japonsko ladjarsko podjetje Mitsui O.S.K. Lines (MOL) in korporacijo Hitachi k novemu, inovativnemu koraku. Podjetji sta sklenili partnerstvo za razvoj plavajočih podatkovnih centrov, ki bodo nastali s predelavo rabljenih tovornih ladij.
Vse glasnejše napovedi o pošiljanju strežniške infrastrukture v Zemljino orbito so sprožili val kritik, ki ga redko vidimo v tako neposredni obliki. Analitska hiša Gartner je v svojem zadnjem poročilu ostro nastopila proti konceptu orbitalnih podatkovnih centrov in dogajanje označila za vrhunec nesmiselnosti.
Amazon Web Services (AWS) ponuja novo rešitev za podjetja in institucije, ki želijo poganjati zmogljivo umetno inteligenco v svojih podatkovnih centrih. Storitev AWS AI Factories je zasnovana kot "AI v škatli": AWS postavi in upravlja strojno ter programsko infrastrukturo, stranka pa zagotovi prostor, elektriko in povezave.
Prihodnost umetne inteligence se morda ne bo oblikovala na Zemlji, temveč v orbiti. Tako razmišlja tudi Google skupaj z drugimi velikani, ki raziskujejo možnost postavitve podatkovnih centrov v vesolju. Njihov ambiciozni načrt, poimenovan Project Suncatcher, predvideva uvajanje satelitov, opremljenih z zmogljivimi procesorji za strojno učenje, ki bi delovali na stalno sončno energijo. Ideja je provokativna: reševanje energetskih in infrastrukturnih omejitev, s katerimi se sooča svet globalnih storitev AI.
Qilimanjaro Quantum Tech je v Barceloni odprl prvi evropski multimodalni kvantni podatkovni center, ki pomeni pomemben premik v komercializaciji kvantnih tehnologij. Novi center bo gostil do deset kvantnih računalnikov in omogočal dostop do digitalnih ter analognih kvantnih platform prek oblaka, kar Evropi prvič prinaša celovito multimodalno kvantno infrastrukturo. Podjetje, ki deluje od leta 2019, gradi svoje sisteme na tehnologiji fluxoniumskih kubitov, zasnovanih za večjo stabilnost in manj napak pri izvajanju izračunov.
Evropski trg podatkovnih centrov doživlja izjemno rast, saj naj bi do leta 2030 skupne naložbe presegle 100 milijard evrov. To je ena od ključnih ugotovitev prvega evropskega preglednega poročila, ki ga je objavilo združenje EUDCA (European Data Centre Association).
