V Canonovi jesenski osvežitvi ponudbe sta si v razredu najosnovnejših tiskalnikov priborila novo preobleko slabo leto dni stara modela Pixma iP1300 in Pixma iP1700. Pri novi obliki vedno pričakujemo tudi pohitritev in izboljšave. Teh je bil vsekakor deležen Pixma iP1300, ki si je priboril lastnosti močnejšega modela in novo ime Canon Pixma iP1800. Močnejši model pa so zgolj malenkostno pohitrili in ga na police postavili pod imenom Pixma iP2500.
Acer z novim modelom Aspire 5920G meri na domače uporabnike, predvsem tiste, ki prenosni računalnik pogosto uporabljajo za predvajanje različnih večpredstavnih vsebin. V Acerju so se tokrat odločili za nekoliko drugačno zunanjost, t. i. "Gemstone", ki je precej atraktivna. Zaslon, velik 15,4 palca, sicer ni razkošje za predvajanje filmov, ponuja pa priklop HDMI na LCD ali plazemski televizor. Poglede privablja tudi zanimiv dolg vzorec nad tipkovnico, pod katerim se skriva sistem zvočnikov, ki ustvari občutek prostorskega zvoka. Za nameček so na spodnjo stran računalnika namestili še globokotonski zvočnik. Malce drugačni so tudi gumbi za predvajanje, nanizani na desni strani tipkovnice. Občutljivi so za dotik, a se to ne izkaže vedno dobro. Pri hitrem tipkanju se nam večkrat zgodi, da z mezincem oplazimo gumbe in tako nehote zaženemo večpredstavno programsko opremo. Računalnik poleg Vistinega operacijskega sistema ponuja možnost zagona posebnega Acerjevega programa (v biosu), ki ponuja preprosto predvajanje filmov DVD, glasbe in pregledovanja slik. To je še posebej dobrodošlo, če bi si radi kaj na hitro ogledali, ne da bi čakali na dolgotrajno nalaganje operacijskega sistema Microsoft Vista Home Premium.
Ricoh je pri nas sicer nekoliko manj znan izdelovalec fotoaparatov, vendar ima v svojem proizvodnem programu nekaj zanimivih modelov, ki dokazujejo, da Ricohovi inženirji zelo dobro vedo, kaj mora imeti dober fotoaparat. Lep primer je Caplio R1V, sicer že nekoliko starejši model (letnik 05), ki pa ga je še vedno mogoče kupiti, in to po zelo ugodni ceni. Pojdimo kar po vrsti.
Pregled Nikonove pestre ponudbe fotoaparatov začnimo z njihovim vstopnim modelom. Po obliki in velikosti ter osnovnih lastnostih je precej značilen predstavnik svojega razreda. Nekaj manjša ločljivost in razmeroma majhen (a drugače nadpovprečno dober) zaslon LCD so glavni davek nizki ceni. Žal so se pri Nikonu, za razliko od recimo Canona, odločili, da nedeljski fotografi ne potrebujejo optičnega iskala, s čimer se pri Monitorju nekako ne moremo strinjati.
Kodak C743 je povprečno majhen fotoaparat, ki za oblikovanje menda ne bo dobil nobene nagrade. Ohišje je sicer plastično, a dovolj skrbno narejeno in ne daje vtisa cenenosti. Pri fotoaparatih, ki sodijo v nižji cenovni razred, nas vedno znova razveseli, ko naletimo na model z optičnim iskalom. Ločljivost je sicer za megapiko ali dve večja kakor pri nekaterih najcenejših modelih, a so razlike med njimi v resničnem življenju, ko fotografije odtisnemo na papir, majhne.
Olympus FE-210 je po obliki in zmogljivosti zelo značilen vstopni model, namenjen manj zahtevnim uporabnikom, ki kupujejo prvi fotoaparat. Tudi 13 tematskih avtomatik in le osnovne možnosti ročnega nadzora ostajajo v mejah povprečja. FE-210 se tudi ne more pohvaliti z zaznavanjem obrazov ali umirjevalnikom slike. Na seznamu možnosti sicer najdemo umirjanje slike, a je tako kakor pri številnih podobnih modelih dosežena na "cenen" način - s povečevanjem občutljivosti tipala in skrajševanjem osvetlitvenega časa.
Najcenejši Samsungov model na tokratnem preizkusu sicer ne skriva svojega vstopnega razreda, a kakor bomo videli v nadaljevanju, uporabniku omogoča tudi nekaj naprednejših možnosti. Ker je fotoaparat namenjen manj zahtevnim uporabnikom, je poudarek na samodejnem delovanju. Izbiramo lahko med 11 tematskimi avtomatikami, med katerimi najdemo večino pogosteje uporabljanih, pogrešali smo le avtomatiko za slikanje na plaži in snegu. Pozitivno nas je presenetilo, da fotoaparat uporabniku omogoča tudi dober ročni nadzor, saj lahko ročno nastavimo tako osvetlitveni čas kot zaslonko, izbiramo pa lahko celo med dvema načinoma ostrenja (osrednje in na petih mestih).
C-Lux 2 je eleganten žepni fotoaparat s kovinskim ohišjem, ki tudi brez okrogle značke z imenom prestižnega podjetja daje vedeti, da sodi v višji cenovni razred. Odlikuje ga predvsem odličen objektiv s 3,6-kratnim zumom, ki je podaljšan v širokokotni smeri in zaradi tega precej uporabnejši od siceršnjih 3-kratnih zumov, s katerimi je opremljena večina tovrstnih fotoaparatov. Pravzaprav težko dovolj poudarimo, kako pomembnih je tistih 10 milimetrov krajša goriščna razdalja.
Dresdenski Pentacon in njihove Praktice so bile v časih, ko je še stal berlinski zid, pri nas izjemno priljubljene. Verjetno ga ni znanega slovenskega fotografa, starejšega od recimo 40 let, ki bi svojih prvih fotografskih korakov ne naredil s katerim od njihovih cenovno dostopnih zrcalno-refleksnih modelov. Pri Pentaconu so nekako preživeli prehod v digitalne čase in čeprav je od nekdanje (vzhodno)nemške slave ostalo bolj ali manj samo še ime, fotoaparate pa izdelujejo v kdo bi vedel kateri kitajski tovarni, imajo v svojem katalogu nekaj zanimivih modelov, ki jih vse po vrsti odlikuje tudi zelo prijazna cena.
Pentaxov vstopni model se od nekaterih podobnih modelov loči po nekoliko večji ločljivosti, kar se nekoliko pozna tudi pri malce višji ceni (po drugi strani pa je med tistimi s 7 megapikami med cenejšimi). Sodi med manjše tovrstne fotoaparate, njegov nižji cenovni razred pa izdaja debelina in plastično ohišje. Omeniti velja nekoliko boljši in svetlobno močnejši objektiv od marsikaterega vstopnega modela. Po drugih fotografskih lastnostih od povprečja ne odstopa. Povprečno velik LCD je povprečno dober in ko smo ga preizkušali v jasnem sončnem vremenu, smo pogrešali optično iskalo.
