Ponudba barvnih laserskih tiskalnikov, ki jih še vedno najdemo večinoma le v poslovnih okoljih, je čedalje bolj pestra, cene pa se gibljejo od 5- do 7-mestnih števil. Hewlett-Packardov Color LaserJet 3000 (interno razvojno ime Sunstone) spada nekam v sredino, saj se ni sposoben spopasti s takimi mesečnimi obremenitvami, kot jih prenesejo najdražji modeli, obenem pa je tudi precej dražji od najcenejših modelov. Kljub temu je lahko v številnih primerih zelo dobra izbira.
Prenosni tiskalniki gotovo niso tisti del trga, ki bi si obetal hudo rast in od katerega bi se dalo živeti. Kljub temu imajo dovolj kupcev (trgovske potnike npr.), da se jim izdelovalci ne odpovejo, oz. da jih celo redno nadgrajujejo. Med njimi je tudi Hewlett-Packard, ki je svoj model Deskjet 450 nadgradil v Deskjet 460.
Predzadnja serija tiskalnikov Pixma ni premogla posebej ugledne zunanjosti, kar so priznavali tudi sami Canonovi strokovnjaki. Zato je toliko bolj razveseljivo, da so najnovejše večnamenske naprave izdelane z veliko več čuta za estetiko. Model Pixma MP500 je lepo zaobljen in daje vtis resnosti.
Nekateri tiskalniki in večnamenske naprave na trgu zdržijo dlje, drugi manj. Canonova modela Pixma MP110 in MP130 sta bila naprodaj (vsaj v Sloveniji) manj kot leto dni, pa so ju že nadomestili z modeloma MP150 in MP170. Sliši se logično - stare tiskalne kartuše BJC-24 so upokojene, pred kratkim so jih nadomestile glave/kartuše št. 40/41 oz. 50/51 (glej članek o Canon Pixma iP1600 in iP2200 v novembrski številki).
Preizkus prenosnika iz družine Satellite M40 smo objavili že v letošnji majski številki. Tokrat smo si ogledali novo izvedenko, ki se od M40-110 ne razlikuje pretirano. Namesto 1,73 GHz procesorja pri predhodniku je v tokratnem modelu nekoliko šibkejši 1,6 GHz procesor Pentium M 730. Čepi na naboru Intel 915P, družbo pa mu delata danes že vsakdanji 512 MB pomnilnik in 60 GB disk.
DuraBook E12KT z ohišjem, odpornim proti udarcem, je lahek prenosnik, saj tehta nekoliko manj kot 2 kilograma, majhni teži primerne pa so tudi njegove zunanje mere. Slika na zaslonu je kontrastna in enakomerno osvetljena, z diagonalo 12,1 palca in ločljivostjo 1024 × 768 pik. Računalnik ob uporabi brez napajanja iz električnega omrežja zdrži dobri dve uri in pol (vgrajeni akumulator ima zmogljivost 4000 mAh).
Sonyjevi prenosniki Vaio so na našem trgu nekoliko manj pogosti kakor nekatere druge znamke, novinec, VGN-FS395VP, pa naj bi bil znanilec sprememb na tem področju. Simpatično oblikovan prenosnik, pri katerem najprej opazimo silno svetel (skoraj presvetel - za udobno delo smo morali svetlost celo malo zmanjšati) zaslon z razmerjem stranic 16 : 10 in diagonalo 15,4 palca. Ker gre za zaslon vrste X-Black, se odlično obnese pri predvajanju videoposnetkov, pri delu z npr. pisarniškimi programi pa je odblesk svetlobe precej močan in če imamo vir svetlobe med delom s prenosnikom neposredno za hrbtom, je to nekoliko moteče.
Solonote C1550 in P1550 sta različno opremljeni različici istega prenosnika, po zasnovi enaki v prejšnji številki opisanemu Prestigiu Nobilu 1550. Razlike med njima so majhne: prva ima procesor Celeron M s taktom 1,4 GHz in 256 MB pomnilnika, druga pa zmogljivejši Pentium M 1,6 GHz ter dvakrat več pomnilnika, se pravi 512 MB. Oba modela sta opremljena s 40-gigabajtnim diskom, za optične nosilce pa je na voljo kombinirana enota DVD-ROM/CD-RW.
Acerjevi prenosniki Ferrari so že dalj časa vrh ponudbe prenosnikov tega izdelovalca in model 4000 je najnovejši iz te serije. Ekskluzivnost razkriva že izbira materialov, iz katerih je izdelan (ogljikova vlakna na pokrovu, del ob tipkovnici je oblečen v gumo). Obarvan je seveda Ferrarijevo - rdeče, opremljen pa je seveda tudi z nekaj logotipi z iskrim konjičem, ki ga bodo ljubitelji bencinskih športov nemudoma prepoznali. Tudi oprema ni od muh. AMDjev Turion 64 deluje s taktom 2 GHz, pomnilnika je 1 GB, diska pa kar 100 GB. Optična enota (z režo namesto vratc) seveda na DVDje tudi piše.
Sony DSC-W17 v ponudbi tega izdelovalca nadomešča model W1. Gre za aparat s povsem kovinskim ohišjem in s trikratno optično povečavo, ki je namenjen nekoliko zahtevnejšim uporabnikom. Aparat je sicer po zasnovi in objektivu skoraj povsem enak modelu P200, ki smo ga preizkusili v letošnji novembrski številki, le da je ohišje nekoliko bolj klasično zasnovano. Omenimo še, da Sony prodaja enak aparat z oznako W7, a je drugačna samo barva ohišja (kovinsko srebrna namesto črna) - W17 je serijsko priložena tudi torbica. Aparat se napaja z baterijami AA (priložena sta dva akumulatorja NiMH), en komplet akumulatorjev pa zadošča za precejšnje število posnetkov - majhna poraba je ena izmed odlik Sonyjevih fotoaparatov.
