Evropski trg podatkovnih centrov doživlja izjemno rast, saj naj bi do leta 2030 skupne naložbe presegle 100 milijard evrov. To je ena od ključnih ugotovitev prvega evropskega preglednega poročila, ki ga je objavilo združenje EUDCA (European Data Centre Association).
Evropska komisija je predstavila novo mednarodno digitalno strategijo, s katero želi okrepiti globalno konkurenčnost Evropske unije na področju digitalnih tehnologij in hkrati utrditi svoj položaj kot zanesljivega partnerja v času geopolitičnih pretresov.
Danska nadaljuje svojo pot k digitalni suverenosti z ambicioznim korakom: ključne javne institucije so se odločile za uporabo domače platforme umetne inteligence GRACE, ki jo je razvilo podjetje 2021.AI. Ta odločitev poudarja prizadevanja države za večjo neodvisnost od tujih tehnoloških velikanov in krepitev nadzora nad lastnimi podatki. Hkrati nakazuje naraščajoči trend v celotni EU, kjer se vedno več institucij in podjetij odloča za rešitve, ki nastajajo v Evropi.
Evropska unija bo z 20. junijem 2025 uvedla nova pravila, ki bodo proizvajalce pametnih telefonov in tablic obvezala k zagotavljanju vsaj petih let posodobitev programske opreme in varnostnih popravkov po koncu prodaje posameznega modela.
Najnovejše poročilo podjetja za kibernetsko varnost Netskope razkriva, da je četrtina evropskih organizacij prepovedala uporabo umetne inteligence podjetja Elona Muska.
Evropska komisija je konec maja 2025 predstavila ambiciozno strategijo "Izberi Evropo za začetek in rast", s katero želi Evropo preoblikovati v privlačno okolje za tehnološke startupe in podjetja v fazi rasti. Namen strategije je zmanjšati birokratske ovire, izboljšati dostop do financiranja ter ustvariti enotno in inovacijam prijazno poslovno okolje v celotni EU.
Evropska unija je naredila pomemben korak k večji digitalni suverenosti z vzpostavitvijo Evropske baze ranljivosti EUVD (European Vulnerability Database), ki je zdaj v celoti operativna. Ta nova platforma omogoča pregled nad kritičnimi in aktivno izkoriščenimi varnostnimi pomanjkljivostmi v informacijskih sistemih. Projekt, ki ga vodi Agencija EU za kibernetsko varnost (ENISA), je bil uveden v okviru Direktive o varnosti omrežij in informacij (NIS2) in je bil prvič napovedan junija 2024.
Evropska skupna pobuda za visokozmogljivo računalništvo (EuroHPC JU) je v maju 2025 podpisala pogodbo z družbo Eviden za nadgradnjo italijanskega superračunalnika Leonardo z novo arhitekturo za umetno inteligenco, imenovano LISA (Leonardo Improved Supercomputing Architecture). Ta nadgradnja bo okrepila podporo razvoju velikih jezikovnih modelov (LLM) in multimodalne generativne umetne inteligence ter utrdila Leonardovo vlogo kot osrednjega vozlišča v evropskem AI ekosistemu.
Evropska unija je naredila pomemben korak k digitalni suverenosti z razvojem projekta OpenWebSearch.EU, katerega cilj je ustvariti odprto in neodvisno infrastrukturo za spletno iskanje. Projekt, ki se je začel septembra 2022, združuje 14 raziskovalnih in računalniških centrov iz sedmih držav ter si prizadeva za vzpostavitev Evropskega odprtega spletnega indeksa (OWI).
V času, ko Evropa krepi prizadevanja za digitalno suverenost, se Microsoft sooča z naraščajočimi pritiski, da prilagodi svoje poslovanje evropskim regulativam in geopolitičnim realnostim. Podjetje je nedavno predstavilo pet digitalnih zavez, s katerimi želi okrepiti zaupanje evropskih strank in oblasti ter zagotoviti stabilnost svojih storitev na stari celini.
