Imamo novega sovražnika: podatkovne centre
Kdo bi si mislil, da se bodo pregovorno razklana ameriška politika obeh spektrov in ameriški prebivalci, tradicionalno naklonjeni tehnološkemu razvoju, poenotili v boju proti nepričakovanemu sovražniku: računalniškim centrom. Boj proti požrešnim centrom je postal torišče političnega boja pred novembrskimi volitvami.
Ne gre oporekati dejstvu, da veliki računalniški centri zasedejo veliko prostora, trošijo mnogo električne energije, za hlajenje porabijo nemalo vode, v lokalno gospodarstvo pa sorazmerno skromno prispevajo. Zaposlujejo malo lokalnih prebivalcev, a po drugi strani pogosto napihnejo cene nepremičnin in storitev, če pritegnejo priselitev dobro plačanih zaposlenih.
In tako so se na ameriški televiziji začele vrteti reklame, v katerih kandidati kar tekmujejo, kdo bolj žolčno kritizira podatkovne centre. Približno osem odstotkov vseh sredstev za volilno kampanjo je šlo v reklame zoper podatkovne centre. Letos so v ta namen porabili že 32 milijonov dolarjev, kar niso astronomske številke, a vseeno vredne pozornosti. Lani je šlo v ta namen zgolj odstotek sredstev.
Umetna inteligenca in z njo povezan strah pred izgubo zaposlitve je bil kaplja čez rok, ki je tehnološki optimizem prevesila v skepso. Javno mnenje se je izjemno spremenilo, saj je kar 80 odstotkov ljudi proti gradnji podatkovnih centrov, čemur sledijo tudi politični oglasi. Kar 99,98 odstotka vseh oglasov, ki so povezani s podatkovnimi centri, je izrazito negativnih.
Tehnološki giganti so se morali odzvati. Skupaj so donirali približno 200 milijonov dolarjev za nasprotno kampanjo, prav tako so okrepili lobiranje. A za zdaj kaže slabo, saj sta obe politični stranki zavzeli skeptično držo.
Razen predsednika Trumpa:
