Konec oktobra se je zgodilo nekaj, kar bi lahko imenovali že klasika digitalne dobe – Amazonov oblak AWS je spet odpovedal poslušnost. Tokrat je šlo za podatkovni center US-EAST-1, tisti najbolj obremenjeni in najstarejši del Amazonove infrastrukture, ki poganja velik del svetovnega spleta.
Včasih me kdo vpraša: »Kaj je sploh ta umetna inteligenca na telefonih, ki jo menda vsi zdaj imajo, na kaj je treba paziti pri nakupu?« Naj poskusim odgovoriti.
Nekoč je obstajal Microsoft, ki je kupil 86-DOS, ga preimenoval v MS-DOS in obogatel. Danes preimenuje in postopoma ukinja blagovno znamko Office, verjetno z istim ciljem. Pa mu bo uspelo?
Konec poletja je navadno čas, ko se proizvajalci odločijo predstaviti jesenske novosti, ki naj bi se dobro prodajale tam nekje do božičnih razprodaj. Tako smo dobili nove telefone Pixel in iPhone, nove pa so tudi – pametne ure.
Vsi vemo, kaj je balon – tisto, kar na koncu vedno poči. Tudi balon umetne inteligence bo, le ni še jasno, ali se bo to poznalo tudi pri svetovnih financah ali ne.
Nekatere medijske hiše svoje avtorje/novinarje zaposlijo, druge njihove talente uporabljajo »po potrebi«. Monitor sodi med zadnje, in četudi se na prvi pogled to sliši slabo (prekarno?), je v resnici dobro. Za obe strani. Avtorji svoja primarna znanja uspešno in koristno uporabljajo v svoji primarni službi, uredništvo pa ima možnost izbire med posamezniki, ki so uspešni in imajo hkrati kaj pokazati ter zapisati še marsikaj zanimivega ob strani, za Monitor.
Monitor ni bil prva računalniška revija v našem prostoru (Slovenija, Jugoslavija), nikakor ne. Pionirja sta bila beograjski Računari in slovenski Moj Mikro, čeravno je pred Mikrom obstajalo še nekaj kratkotrajnih zvezd, denimo (dokaj akademska) revija Bit.
Revija živi. Koncept, ki ga pripraviš ob njeni splavitvi, uredniška politika, dizajn, ki je aktualen takrat, vse se spremeni, ker se spreminja svet okoli nas. Spreminjajo se pričakovanja bralcev, spreminja se izbor avtorjev, v tehnološkem svetu pa se še posebej spreminja – tehnologija.
Znano je, da prek elektromagnetnih sevanj (EMS) lahko prenašamo podatke, talimo kovino in kuhamo hrano. Vendar pa v nasprotju z ioniziranimi sevanji vsi priznani znanstveni dokazi kažejo, da ima lahko EMS negativen vpliv na zdravje šele tedaj, ko je presežen določen prag izpostavljenosti. Kot velja za veliko večino substanc ali agensov, lahko tudi EMS predstavlja zdravstveno tveganje nad pragom, ki je določen na podlagi obstoječih znanstvenih raziskav in predstavlja temelj mednarodnim smernicam Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP), ki jih priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO).
V Monitorju redno pišemo o novih tehnologijah, hkrati pa razbijamo mite in urbane legende o njihovi škodljivosti, kar je v zadnjem času aktualno predvsem v povezavi s prihajajočimi omrežji pete generacije, 5G. Po fiasku, ki si ga je z javno debato na ministrstvu za javno upravo privoščil minister Rudi Medved (»Saj ne vemo, kdo ima prav,« je izjavil ob soočenju znanstvenikov in teoretikov zarote!), se nam zdi pomembno debato prepustiti strokovnjakom, znanstvenikom.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
