Izvor podatkov za razvijanje umetne inteligence
Pri umetni inteligenci (UI) so najpomembnejši podatki. Za učenje algoritmov, da potem storijo, kar želimo, potrebujemo kupe in kupe podatkov, in kar vnašamo v modele UI, odloča, kaj bodo ti proizvedli.
Pri umetni inteligenci (UI) so najpomembnejši podatki. Za učenje algoritmov, da potem storijo, kar želimo, potrebujemo kupe in kupe podatkov, in kar vnašamo v modele UI, odloča, kaj bodo ti proizvedli.
Pred poldrugim desetletjem so brskalniki dobili nastavitev, s katero smo lahko spletnim stranem sporočili, naj nam ne sledijo. Izvrstna zamisel je v nekaj letih končala v vicah, ko je oglaševalci niso upoštevali, uporabniki niso poznali in regulatorji niso preverjali. Simboličen konec je z umikom podpore letos naredila Mozilla, a brez velikega pompa smo dobili reinkarnacijo, ki ima na svoji strani zakonodajo.
Nekoč je bilo treba za postavitev kriptovalute znati dobro programirati, danes zadošča že nekaj klikov na spletu. Otroci lahko v minutah zaslužijo desettisoče dolarjev s snemanjem prenosa iz lastne sobe, na drugem koncu države pa v bolnišnici rešujejo življenje mladeniča. Oba sta na isti platformi sledila istim sanjam – veliko zaslužiti.
Kriptosvet je že pred leti marsikomu priskrbel tisti dražljaj, ki ga ljudje občutimo, ko kupimo loterijsko srečko, večje količino japonskega jena ali delnice obetavnega podjetja. Vsi poznamo zgodbe o znancih, ki so nato kupili petsobno stanovanje, pustili službo in zdaj na omrežjih objavljajo le še sončne zahode s palmami. Seveda poznamo tudi drugačne zgodbe, le da so malenkost manj privlačne za deljenje. Ker je neizkušenih vlagateljev vedno manj, so se bili prevaranti prisiljeni poslužiti promocije.
Med pisanjem (ali branjem) člankov o priporočenih namiznih računalniških sestavah hitro pridemo do ugotovitve, da se velja v ločenem članku poglobiti v stanje na trgu namizne računalniške opreme. Torej, kje smo in kam gremo.
V prejšnji številki smo pisali o priporočenih sestavah za nekoga, ki bi želel sestaviti igričarski PC po svoji izbiri. Tokrat se selimo še k domačim uporabnikom: spet predstavljamo tri priporočene sestave glede na zmogljivost in cenovni razred.
Novotarij in odprtih vprašanj v svetu CAD in CAM je čedalje več. A zdi se, da tudi konkretnih odgovorov ...
Tehnološke napovedi so vedno tvegane, a o stavku iz naslova niti malo ne dvomim. 3D-tiskanje ni muha enodnevnica, temveč konkretna, oprijemljiva tehnologija s prav takšnimi rezultati – izdelki, ki jih lahko vzamemo v roke, uporabljamo ali pa nekam vgradimo. Omejitev za 3D-tiskanje je iz leta v leto manj, saj vstopa na vedno nova področja. Ne le v industriji in domačem okolju, temveč celo v medicini, kjer se zdijo preboji pravzaprav na ravni filmov žanra znanstvene fantastike. Vsaj tako jaz gledam na 3D-tiskanje žil in celotnih organov.
Matej (Huš, op. ur.), najprej hvala za nov članek na temo bitcoina v Monitorju! Matjaž (urednik, op. ur.) ve, da te članke berem in dlakocepim in potem težim avtorjem ;)
Xnapper Posnetki zaslona ne bodo nikoli več dolgočasni s stilskimi okvirji, z realističnimi sencami in s prilagojenimi ozadji programa Xnapper.
Namesto podrobnega pregleda komponent vsako leto podamo splošne napotke za sestavo novega igričarskega računalnika. Tudi tokrat smo pripravili tri primere.
Wallpapers 18 Wallpapers 18 je zbirka kakovostnih ozadij, ki videz telefona spremeni skladno z usmeritvijo operacijskega sistema iOS 18.
Kaj bo prej množično razširjeno – brezpapirno poslovanje ali samovozeči avtomobili? Če bi sodili po trenutnem stanju, potem se zdi brezpapirno poslovanje prej uresničljiv ideal, saj ga je nekaterim podjetjem že uspelo doseči, povsem avtonomne vožnje, razen v precej natančno določenih pogojih in okoljih, pa pač še ne. Toda če hkrati pomislimo na to, da po svetu še vedno natisnemo okoli 50 bilijonov dokumentov letno, pa v to številko seveda niso všteti vsi časopisi, revije, navodila za uporabo izdelkov in cel kup drugih vsebin na papirju, je družba od vseprisotnega brezpapirnega poslovanja vendarle še zelo zelo daleč.
Priznam, tudi sam sem vedno znova presenečen, da nam po vseh teh letih, kar negujemo tradicijo popisovanja tehnoloških (in potrošniških) navad naših urednikov, avtorjev in občasnih sodelavcev, na papir še vedno uspe izliti toliko različnosti. Letos se nas je podviga lotilo kar petnajst posameznikov in videli boste, da smo med seboj še vedno različni, kot je le kaj.
Koncept samogradnje je v mikroračunalništvu prisoten od samega začetka. S težnjo k ceneni izdelavi in zasebni uporabi je močno vplival na nastanek klasičnih hišnih računalnikov in oblikovanje značilne mikroračunalniške subkulture. S samogradnjo in z ljubiteljskim mikroračunalništvom so se pri nas resno začeli ukvarjati na začetku 80. let.
Ožičena lokalna omrežja so odlična rešitev, ko Wi-Fi zaradi prezasedenosti frekvenčnega prostora v velikih mestih deluje počasi in nezanesljivo. Preizkusili smo USB-vmesnike za Ethernet hitrosti 1, 2,5, 5 in 10 gigabitov na sekundo ...
Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih »ajtijevcev« in strokovnjakov s področja računalništva.
Električna vozila prinašajo številne prednosti, med njimi tudi dostop do široke palete aplikacij, ki izboljšujejo izkušnjo vožnje in pomagajo optimizirati zmogljivost vozila. Namenske aplikacije nam pomagajo pri iskanju polnilnic, upravljanju polnjenja, načrtovanju poti in spremljanju porabe energije.
Spletišče Youtube je danes prava zakladnica najrazličnejšega znanja in informacij, zapakiranih v privlačne videe. Ker je Googlova storitev radodarna z omejitvijo objavljenih posnetkov, ki so lahko do 12 ur dolgi, nam na pomoč pri pridobivanju ključnih podatkov iz njih pomagajo aplikacije za povzemanje vsebin. Te so idealne za študente, profesionalce in vse, ki želimo ostati informirani brez pretiranega vložka časa.
CPU Monitor Prilagodljiva aplikacija omogoča spremljanje delovanja uporabljene naprave s prikazom stanja procesorja, pomnilnika in baterije.
Umetna inteligenca je pokvarila smele načrte tehnoloških velikanov o zložnem zmanjševanju ogljičnega odtisa na poti do razogljičenja. Grafični čipi, ki poganjajo moderne modele, so energetski požeruhi, rasteta pa tudi običajni promet in obisk. Čedalje več podjetij zato prihodnost vidi v malih jedrskih reaktorjih, ki bi lahko poganjali nove podatkovne centre. A kdaj?
Prihodnost upravljanja vsebin zaznamujejo hiter tehnološki napredek in spreminjajoča se pričakovanja uporabnikov. V ospredje stopajo personalizacija vsebin, optimizacija za mobilne naprave ter interaktivnost.
Tiskanje je danes dinamična mešanica inovativnosti, trajnosti in na stranke osredotočenih rešitev. Ti trendi ne kažejo le tehnološkega napredka proizvajalcev tiskalnikov, temveč tudi njihovo globlje razumevanje potreb strank in okoljske odgovornosti.
Osemdeseta so bila precej razgibana dekada. Računalniki so postajali vse bolj dostopni in osembitni mlinčki so počasi prodirali v naše domove. To pa seveda lokalne politike ni pustilo hladne, in je urno zajezila pritok tehnologije. A če mislite, da so »industrijo« hišnih mlinčkov v osemdesetih ščitili le pri nas se pošteno motite.
Pred poldrugim letom je agencija Spirit vzpostavila sistem za elektronsko izmenjavo podatkov, ki bi ga mirno lahko opisali kot bizarno neučinkovitega. Nad njim so se zgražali vsi ostali vpleteni, vključno z ministrstvom za digitalno preobrazbo, a Spirit je ostal neomajen. Zdaj ga je okrcalo tudi računsko sodišče, ki je tehnično implementacijo ocenilo kot neuspešno.
Nakup računalnika se običajno začne z izbiro prenosne ali namizne naprave, šele potem se začnemo ozirati po karakteristikah in ceni. Pa v resnici vemo, kolikšna je cena prenosljivosti ob na videz enakih specifikacijah obeh naprav? Je dandanes to še sploh pomembno?
Odvisno od tega, koga vprašate. Povprečen Zemljan si jih težko predstavlja, (starim) zavarovalnicam ne dišijo, za tehnološka zagonska podjetja v panogi zavarovalništva, t. i. insurtech, pa so glavni vir inovacij.
Več milijard ljudi po svetu še vedno nima bančnega računa ali dostopa do bančnih storitev. Na drugi strani pa želijo zagonska podjetja v finančni industriji preobraziti po njihovem mnenju togo bančništvo. Eno je jasno: pred nami je cunami tehnoloških sprememb v bančništvu. In to je dobro.
Informatiki poznamo stopničasti razvoj in razvoj na preskok. V razvitem svetu hodimo po stopnicah. Te redkeje preskočimo, saj, podobno kot v vsakdanjem življenju, tvegamo poškodbe, padce, skratka, težave. V svetu telekomunikacij smo tako začeli z bakreno parico in za današnje čase smešno majhnimi hitrostmi prenosa podatkov. Vsega 300 bit/s je šlo na začetku. Celo desetletje so modemi potrebovali, da so prišli z 2,4 kbit/s na 9,6 kbit. In potem še na 33,6 kbit/s, dokler se jim pri hitrosti 56 kbit/s ni končno ustavilo. A je sledila menjava tehnologije na ADSL, ADSL2 in današnji VDSL, ki v idealnih razmerah v praksi mogoče zmore dostaviti 56 Mbit/s v smeri do uporabnika. Na drugi strani ekvatorja pa imamo predele sveta, kjer se z bakrenimi paricami sploh niso ukvarjali. Zelo verjetno se niso ukvarjali niti z optičnimi vlakni, ki so jih nasledila. Njihov spomin na internet in širokopasovno povezljivost je povezan le in zgolj z mobilnimi omrežji. To je razvoj na preskok.
Do začetka 80. let je postopno dozorela zmogljivejša vrsta poslovnega mikroračunalnika, ki je po pravilu vključevala disketne ali diskovne pogone in operacijski sistem CP/M. Vrhunec med domačimi mikroračunalniki te vrste predstavljata Partner podjetja Iskra Delta in nova osebna različica Dialoga, ki so jo za Gorenje razvili na Fakulteti za elektrotehniko.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih