Objavljeno: 29.11.2016 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor December 2016

Tehnomanija

Tehnomanija

Dilema vsakogar v prihodnosti bo vedno bolj: ali uporabiti najsodobnejšo tehnologijo ali varovati zasebnost.

07.11.2016

Sodobni programi, še posebej znanstveni, so vedno bolj zapleteni, a se tehnika programiranja kljub temu ne razvija tako hitro kot njeni rezultati. A to se utegne spremeniti s povsem novim konceptom programiranja, ki ga razvijajo na univerzi MIT. Pri tako imenovanem »dinamičnem programiranju« uporabniki računalniku zastavijo cilje programa, in to v zelo splošnih okvirih, program pa ob pomoči tehnike umetne inteligence sam razvije programe, optimizirane za vzporedno obdelavo na več procesorjih. Prvi rezultati so zelo spodbudni, saj je bil pilotski program od 3- do 11-krat hitrejši od izdelkov, narejenih s prejšnjimi tehnikami za avtomatsko paralelizacijo.

16.11.2016

Microsoft si krčevito prizadeva, da bi spremenil javno podobo podjetja, ki se je v preteklosti borilo le za svoje platforme in standarde. Na zadnji razvojni konferenci so tako napovedali niz potez, ki so se še nedavno zdele skoraj nemogoče. Za začetek je Microsoft postal član fondacije Linux Foundation, torej telesa, ki bdi nad nadaljnjim razvojem odprtokodnega operacijskega sistema. Na istem dogodku so napovedali, da se je Google pridružil tehničnemu nadzornemu odboru, ki bdi nad razvojem Microsoftove spletne platforme .NET. S tem so vsaj nekoliko pokopali dolgoletne spore med velikanoma. Obenem so svojo paradno razvojno platformo, razvojno okolje Visual Studio, začeli prenašati še na operacijski sistem macOS. Kdo bi si mislil, da bo dovolj politične volje za take poteze.

11.11.2016

Kitajska podjetja so znana po tem, da se ne menijo za pravila in etiko, ko gre za posnemanje izdelkov, še posebej pri svetovnih uspešnicah ali dobrih zamislih. Spomnimo se samo kopice avtomobilov, ki so skoraj popolni posnetki evropskih ali ameriških. Podobno je tudi na področju zabavne elektronike. Toda še nihče ni šel tako daleč kot pri brezsramnem kopiranju projekta Stikbox. Gre za palico za »selfije«, ki se zloži kar v ozadje telefona. Tu so Kitajci prekopirali zamisel, sneto iz Kickstareja – še preden je avtor končal kampanjo financiranja na pospeševalniku! Yekutiel Sherman je na straneh Ali Express lahko le nemo opazoval, kako je kar nekaj brezimnih podjetij zamisel udejanjilo pred njim, za povrh po petkrat nižji ceni od njegovega izdelka.

06.11.2016

Sodeč po več virih naj bi Apple v skrivnem laboratoriju v Veliki Britaniji razvijal naslednjo generacijo zdaj že vsem znane pomočnice Siri. Glavni cilj ekipe naj bi bil precej izboljšan govor, ki ne bo več zvenel umetno, temveč povsem človeško. Če k temu dodamo, da Apple aktivno zaposluje vse več strokovnjakov za strojno učenje in umetno inteligenco, lahko najbrž prav na tem področju pričakujemo tisti velik skok, ki ga Apple potrebuje, da bi konkurenco (začasno) spet prehitel.

14.11.2016

Še zanimivejša je informacija, da Apple aktivno preizkuša tehnologijo očal za povečano resničnost. O tem pričajo naročila delov, med njimi miniaturnih projekcijskih zaslonov, ki jih lahko vgradijo v očala. To je skladno z nedavnimi izjavami Tima Cooka, ki je potrdil, da bo povečana resničnost zelo pomembna za celotno industrijo, tudi Apple. Očala naj bi bila priključena na pametni telefon prek brezžične povezave in naj bi rabila kot pripomoček, podobno kot danes pametne ure Apple Watch. A končnih izdelkov ne smemo pričakovati pred letom 2018.

12.11.2016

Samsung si na vse kriplje prizadeva, da bi povečal zanimanje za telefone z operacijskim sistemom Tizen. Zavedajo se, da je za uspeh ključna obilica aplikacij, zato so razpisali zelo dobičkonosen program spodbud. Razvijalcem, ki jim uspe priti na lestvico sto največkrat prenesenih programov, bodo poleg prihodkov od aplikacije izplačali zajeten bonus v višini 10.000 dolarjev. Toda vprašanje je, ali je v svetu, ki je vedno bolj preplavljen s pametnim telefoni in aplikacijami zanje, to dovolj.

17.11.2016

Na področju mobilnih aplikacij se začenja uveljavljati nov poslovni model, kjer sta aplikacija in storitev za uporabnika brezplačni, a ponudnik postane lastnik podatkov. Lep zgled je program AI Dashcam podjetja Nexar, ki rabi kot video snemalnik dogajanja okoli vozila. Toda v ozadju je še bistveno več. Program zbira podatke vgrajenih tipal v telefonu in prepoznava sliko, ki jo snema. V ozadju je algoritem umetne inteligence, ki se nenehno uči in predvideva zastoje, nesreče, motnje v prometu. Nexar si pridržuje pravice, da lahko z zbranimi podatki, ki so posredovani strežnikom, dela, kar želi, tudi posreduje te tretjim ponudnikom. Ker je Nexar izraelska družba, si lahko mislimo, kdo vse bi to lahko bil. Dilema vsakogar v prihodnosti bo vedno bolj: ali uporabiti najsodobnejšo tehnologijo ali varovati zasebnost.

18.11.2016

Zdi se, da je polprevodniški velikan Intel v kar resnih škripcih glede jasne strategije za svojo prihodnost. Pred dvema letoma so krepko investirali v pametne naprave, ki si jih lahko nadenemo (wearables), zdaj pa so si povsem premislili. Tako kot Microsoft so se celo umaknili s trga teh izdelkov, na katerem so povsem v ozadju. Toda že v isti sapi so našli novo področje navdušenja – pametne avtomobile, specifično za samodejno vožnjo. Za začetek nameravajo v to vložiti 250 milijonov dolarjev. Vprašanje je, ali jim lahko uspe, saj so tudi na to področje prišli pozno.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Samovozeči taksi opazil orožje pri potnikih, ustavil in poklical policijo

    Waymov samovozeči taksi v San Franciscu je opazil, da sta se vanj usedla dva najstnika, ki sta imela pri sebi strelno orožje. Tedaj je samodejno zapeljal na rob ceste, se ustavil in poklical policijo. Policisti so najstnikoma orožje zaplenili.

    Objavljeno: 15.9.2026 07:00
  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Vojaški letalnik namesto GPS-a uporablja meritve magnetnega polja

    Ameriški vojaški gigant Northrop Grumman je predstavil brezpilotni letalnik, ki deluje tudi ob izpadu ali motnjah satelitske navigacije. Letalnik Lumberjack ima kvantne senzorje magnetnega polja, da lahko zaznava malenkostne spremembe, iz katerih izračuna svojo lokacijo.

    Objavljeno: 16.9.2026 07:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Namesto menjave strojne opreme CERN menja Linuxovo distribucijo

    Povsem spodobni kosi strojne opreme lahko nenadoma zastarijo, ko se proizvajalci programske opreme odločijo, da jih ne bodo več podpirali. To se je zgodilo celo v CERN-u, pa čeprav uporabljajo odprtokodno programsko opremo. Zato bodo na računalnikih, ki krmilijo specializirane instrumente, RHEL zamenjali z Debianom.

    Objavljeno: 14.9.2026 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji