Olympus OM-D E-M10
Olympus se je pred dvema letoma še resneje podal na segment digitalnih brezzrcalnih fotoaparatov z izmenljivimi objektivi. Takrat so predstavili model E-M5, edinega predstavnika nove družine OM-D. Po prestavitvi še zmogljivejšega E-M1 pa smo zdaj dobili na preizkus še tretjega, vstopnega člana družine – model E-M10.
Tako kot pri prejšnjih dveh gre za razmeroma kompakten aparat, za katerega so oblikovalci našli navdih pri Olympusovih analognih aparatih izpred nekaj desetletij. Novi model je najmanjši in najlažji v tej družini, ki je v primerjavi z navadnimi DSLRji že tako ali tako razmeroma majhna. Izgubil je zaščito proti prahu in vremenskim vplivom. Nam sta bili velikost in teža všeč, bo pa nekaterim majhno ohišje enostavno manj udobno držati, sploh daljši čas, saj na desni strani skoraj ni držala. To je torej aparat za tiste, ki želijo biti manj opazni, oziroma raje ne prenašajo pretežke opreme s seboj. V kompletu smo ga preizkusili z novim objektivom 14–42 mm, ki se ob neuporabi poklopi sam vase, ta kombinacija objektiva in aparata na prvi pogled spominja bolj na kompaktne aparate kot na aparate z izmenljivimi objektivi.
Tipalo je dobro znano, saj je enako kot pri obeh predhodnikih. Zmore 16 milijonov pik, faktor povečave je seveda 2 za vse aparate iz razširjene družine štirih tretjin, torej tudi druge Olympusove modele in aparate podjetja Panasonic. Tipalo je solidno, a se pri višjih vrednostih ISO (1600 in navzgor) že kažejo prednosti večjih tipal nekaterih konkurentov iz sveta DSLR. Stabilizacija slike je pri Olympusu vgrajena v ohišje, torej deluje z vsemi objektivi, ki so lahko hkrati nekoliko lažji. Tu je vgrajena nekoliko manj zmogljiva stabilizacija (vsaj v primerjavi z E-M1 in E-M5), saj deluje le na treh oseh (namesto na petih kot pri drugih dveh modelih). Obenem naj bi bila za polovico zaslonke manj učinkovita – sami nismo opazili nobene resnejše pomanjkljivosti.
Zaslon je zelo dober (tudi občutljiv za dotik), lahko ga tudi nagibamo navzgor in navzdol (žal pa ga ne moremo povsem vrteti). Vgrajeno iskalo (ki je sicer digitalno) prilagaja svetlost okoliški svetlobi, enako kot pri E-M1. To pomeni, da ostane uporabno tako pri najmočnejši svetlobi kot pri najslabši. Upravljanje aparata je dovolj hitro, saj prinaša dve funkcijski kolesci. To je za tako majhen aparat zelo pohvalno. Tipk ima seveda manj kot dražja brata, a je to glede na majhno ohišje povsem razumljivo. Tako kot pri E-M1 je tudi tu vgrajen brezžično omrežni vmesnik, prek katerega smo fotografije enostavno prenesli na pametni telefon, slednjega pa lahko uporabljamo tudi kot brezžično prožilo.
Olympusov najmlajši in najcenejši član družine OM-D je vsekakor odličen aparat, sploh za tiste, ki cenijo majhno velikost in nizko težo. Prinaša zelo dobro kakovost fotografije z veliko vgrajenimi funkcijami, zanj pa je na voljo res veliko različnih objektivov, tako Olympusovih kot tudi drugih podjetij (Panasonic, Sigma itd.). Čeprav so se tudi pri ceni potrudili, pa še vedno ne gre ravno za poceni napravo – samo ohišje velja dobrih 600 evrov, v kompletu z osnovnim objektivom pa dobrih 800 evrov.
Olympus OM-D E-M10
Kaj: Digitalni fotoaparat razreda štiri tretjine z izmenljivimi objektivi.
Ločljivost: Do 4608 × 3456.
Tipalo: Efektivno 16 milijonov pik.
Velikost in vrsta tipala: 17,3 × 13,0 mm, CMOS, faktor povečave goriščnice 2.
Prodaja: www.avtera.si.
Cena: 615 EUR (samo ohišje), 820 EUR (z objektivom 14–42 mm).
✓ Kakovost izdelave, kakovost posnetkov, upravljanje, povezava WiFi, velikost in teža ...
✗ ... ki pa bo nekatere odvrnila, cena.
